Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 18. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95) je Svet mestne občine Kranj na 12. seji dne 26. 1. 2000 sprejel

Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: občina) in postopek njihove kategorizacije ter druge javne prometne površine;
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe;
– postopke in pogoje za posege v občinske ceste in druge javne prometne površine;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.

Občinske ceste so javno dobro v lasti občine. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem in drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom.

Občinske ceste in druge javne prometne površine na območju Mestne občina Kranj se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in ta odlok.

Na občinski cesti in drugi javni prometni površini je dovoljen ves promet, če ni s prometnim znakom določeno drugače.

Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z zakonom ali odlokom drugače določeno, je organ občinske uprave, pristojen za ceste in promet (v nadaljnjem besedilu: pristojni občinski organ).

Občinske ceste na območju Mestne občine Kranj so vse občinske ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.

(1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje.
(2) Lokalne ceste v Mestni občini Kranj se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v podkategorije: glavne mestne ceste, zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste in mestne ceste ali krajevne ceste.

(1) Občinske ceste določi in kategorizira Svet mestne občine Kranj na predlog župana.
(2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenem v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

(1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
(2) Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne skupnosti, zainteresirane pravne in fizične osebe. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
(3) O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Svet mestne občine Kranj na predlog župana.
(4) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.
(5) Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

(1) Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter kategorija novozgrajenih in rekonstruiranih cest se določijo v prostorskem planu občine.
(2) Novozgrajenemu ali rekonstruiranemu delu občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, se kategorije ne spremeni.

(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljalcem te ceste.
(4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Svet mestne občine Kranj na predlog župana.

(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2) Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste v dogovoru s prejšnjim lastnikom, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let in, če je vpisana v zemljiško knjigo.
(3) Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.
(4) O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Svet mestne občine Kranj na predlog župana, njihova kategorizacija pa se opravi po postopku iz 8. člena tega odloka.

(1) Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in so namenjene dostopu do planinskih koč in vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
(2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljalec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
(3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljalcem.

Z občinskimi cestami in drugimi javnimi prometnimi površinami upravlja Mestna občina Kranj.

(1) Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Svet mestne občine Kranj na predlog župana.
(2) Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenem za občinski proračun, in je njegov sestavni del.
(3) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.

(1) Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni občinski organ. Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
– izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenje združene evidence o javnih cestah;
– organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov;
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi občino;
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in zavarovanja prometa na njih;
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Posamezne naloge lahko župan na predlog pristojnega občinskega organa in v skladu z zakonom delno ali v celoti prenesejo na izvajalce rednega vzdrževanja občinskih cest.

Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine.

(1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
(2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
(3) Občinske ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da omogočajo normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.

Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.

(1) Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
(2) Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.

(1) Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni občinski organ na predlog javnega prevoznika in v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne mestne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
(3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojni občinski organ ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
(4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne mestne ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.

(1) Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.
(2) Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.

(1) Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar le-ta prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
(2) Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in praga pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
(3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.

(1) Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojnega občinskega organa za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
(2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojni občinski organ
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljalec posameznih objektov, naprav in napeljav.

(1) Pristojni občinski organ mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljalce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2) Pristojni občinski organ mora dati investitorju oziroma upravljalcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljalce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar le-ti nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.

(1) Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 34. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
(2) Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 34. člena tega odloka je odgovoren izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest.
(3) Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 34. člena tega odloka je odgovoren pristojni občinski organ.

(1) Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest (v nadaljevanju: izvajalec rednega vzdrževanja cest) je Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
(4) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Svet mestne občine Kranj na predlog župana odloči, da redno vzdrževanje občinskih cest ali dela teh cest zagotavljajo na svojem območju krajevne skupnosti. Svet mestne občine Kranj hkrati določi tudi program rednega vzdrževanja teh cest, potrebna sredstva, ki se zagotovijo iz proračuna Mestne občine Kranj in določi odgovorno osebo za izvedbo programa. Za stanje občinskih cest je Mestna občina Kranj subsidiarno odgovorna.
(5) Obnovitvena dela na občinskih cestah odda v izvedbo občina na podlagi javnega razpisa po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.

(1) Pristojni občinski organ skrbi za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste.
(2) Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.

Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, skrbi pristojni občinski organ.

(1) Pristojni občinski organ lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2) O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojni občinski organ predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
(3) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni občinski organ predhodno dobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljalca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

(1) Izvajalec rednega vzdrževanja cest mora izvajati redna vzdrževalna dela v obdobju dneva, ko je promet vozil in pešcev najredkejši, razen, ko zaradi narave del, načina izvajanja ali drugih tehničnih pogojev to ni mogoče.
(2) Pristojni občinski organ lahko določi območje javnih cest in drugih prometnih površin ter obdobje dneva, ko na teh površinah ni dovoljeno izvajanje določenih javnih služb.

(1) Pristojni občinski organ lahko začasno prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na določeni občinski cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, kadar je cesta v takem stanju,
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil oziroma bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti,
ali
– kadar to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno).
Prepoved ali omejitev prometa lahko traja, dokler trajajo razlogi za takšen ukrep, vendar največ eno leto.
(2) O ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prejšnjega odstavka, mora pristojni občinski organ obvestiti policijo in občinskega inšpektorja za ceste najmanj petnajst dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na cesti sami.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz druge alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja cest in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih mora izvajalec ukrepov nemudoma obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in javnost ter pristojni občinski organ.

(1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega organa.
(3) Pristojni občinski organ izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih v 18. členu tega odloka.
(5) Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:

– pri lokalni cesti                                          8 m
– pri javni poti                                             6 m
– pri javni poti za kolesarje                                3 m
– pri glavni mestni cesti                                   12 m
– pri zbirni mestni ali krajevni cesti                      10 m
– pri mestni ali krajevni cesti                              8 m

(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi načrti.

(1) Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Mestna občina Kranj, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi v soglasju pristojnega občinskega organa.
(2) Pristojni občinski organ lahko zahteva od upravljalca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljalec, razen, če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
(3) Pristojni občinski organ lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

(1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
(2) V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3) Vse neposredne in posredne stroške, nastale zaradi izvajanja del iz prvega odstavka tega člena in stroške izdaje dovoljenja krije upravljalec naprav oziroma napeljav.
(4) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenje in zdravje občanov, ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljalec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljalec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
(5) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolnoma zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljalec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehaju takoj obvestiti policijo.

Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega organa. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.

(1) Soglasje pristojnega občinskega organa je potrebno pridobiti tudi za druge občasne ali začasne omejitve uporabe občinskih cest ter drugih javnih prometnih površin za:
– ureditev gradbišč, postavitev gradbiščnih ograj in fasadnih odrov,
– deponiranje gradbenega in drugega materiala,
– izvajanje športnih, kulturnih in drugih prireditev,
– postavitev kioskov, stojnic in drugih oblik širjenja gostinske, trgovske ali druge gospodarske in negospodarske dejavnosti.
(2) Kadar so zaradi gradbenih del začasno zasedene površine, namenjene pešcem, mora izvajalec del urediti prehod za pešce tako, da je zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen in zagotavlja varnost pešcev.
(3) Za uporabo občinskih cest in drugih javnih prometnih površin zaradi razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se plača predpisana komunalna taksa.

(1) Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje pristojnega občinskega organa, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz, izda pa ga pristojni občinski organ. Za dovoljenje za izredni prevoz je treba zaprositi 15 dni pred izvajanjem prevoza. O izdanih dovoljenjih mora pristojni občinski organ obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja cest.
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb.

(1) Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo občinski inšpektor za ceste v sodelovanju s policijo in izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest.
(2) Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.

Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 19. člena tega odloka in površine, ki jih za te namene pristojni občinski organ določi ob obstoječih občinskih cestah, se s pogodbo odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.

(1) Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega organa. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(2) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
(3) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
(4) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste. Kadar priključek ni v občinski lasti, je za njegovo rekonstrukcijo potrebno soglasje lastnika.
(5) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni občinski organ zaradi zagotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.

Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojni občinski organ z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

(1) Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 43. člena ali je zgrajen brez soglasja ali, če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 44. člena tega odloka.
(2) Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

(1) Pristojni občinski organ lahko v skladu s predpisi o gozdovih predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
(2) Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati s pristojnim občinskim organom in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
(3) Občina krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.

(1) Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
(2) Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo.
Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljalec žičniške naprave.

(1) Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
(2) Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa.

Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.

(1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču ali objektih na cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
(2) Prepovedano je predvsem:
– odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;
– puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
– ovirati odtekanje vode s ceste;
– z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;
– voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;
– postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
– nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
– spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
– nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
– postavljati prometno signalizacijo in neprometne znake brez dovoljenja pristojnega občinskega organa;
– poškodovati prometno signalizacijo;
– uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
– puščati na cesti ali metati na cesto kakršnekoli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto;
– puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
– voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;
– namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
– orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1m od ceste vzporedno z njo;
– zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
– vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.

(1) Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

(1) Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.
(2) Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
(3) Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.

(1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolnoma zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 54. člena tega odloka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
(3) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo oziroma omejitev prometa na občinski cesti je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej ali ob njej, kadar izvedba prireditve vpliva na varnost udeležencev v prometu. Na glavni mestni cesti je delna ali popolna zapora ceste oziroma omejitev prometa zaradi športne ali druge prireditve dovoljena le izven časa prometnih konic in največ za dve uri. Dovoljenje za druge občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge občinske ceste ali, če se promet zaradi zapore na zbirni mestni cesti in mestni cesti ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste, razen glavne mestne ceste, se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge občinske ceste, vendar samo v času izven prometnih konic.

(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojni občinski organ. O izdanih dovoljenjih pristojni občinski organ obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno-tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(2) O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 53. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(3) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(4) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim začetkom zapore ceste oziroma najmanj 30 dni pred predlaganim začetkom zapore zaradi športne ali druge prireditve na cesti ali ob cesti. Vsebovati mora podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste.
(5) Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
(6) Zaporo ceste in preusmeritev prometa izvede na stroške predlagatelja izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, če pristojni občinski organ v dovoljenju ne določi drugače.

(1) V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire.
(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojni občinski organ iz 35. člena tega odloka.

(1) Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa pristojni občinski organ.
(2) Na novozgrajenih in rekonstruiranih občinskih cestah postavi prometno signalizacijo investitor v skladu s projektno dokumentacijo.
(3) Določba prvega odstavka ne velja v primerih iz 34. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.

(1) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.
(2) O predlogu za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči pristojni občinski organ. Pristojni občinski organ ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.

(1) Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojni občinski organ lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
(2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojni občinski organ. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni občinski organ soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma in podobno). Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 5 m nad voziščem občinske ceste.

(1) Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 43. in 44. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.

Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja pristojni občinski organ ter zoper odločitev iz drugega odstavka 57. člena tega odloka je dovoljena pritožba na župana.

Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski inšpektor za ceste.

(1) Z aktom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, ki ga izda župan, se določi število delovnih mest in posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati občinski inšpektor za ceste.
(2) Svet mestne občine se lahko dogovori s sosednjimi občinami o organiziranju skupnega inšpektorata za ceste - skupne službe inšpekcijskega nadzora za ceste.

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
– nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
– nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;
– nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;
– odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
– v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
– odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
– nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
– odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
(2) Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in osme alinee prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
(3) V zadevah iz pete alinee prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor za ceste v zvezi z nadzorom cest pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih služb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s pomanjkljivostmi, ugotovljenimi ob nadzoru.
(5) O ukrepih, ki jih je odredil po peti alinei prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor za ceste obvestiti župana, pristojni občinski organ in policijo.
(6) Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, mora o svojih ugotovitvah obvestiti župana.
(7) Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 35. člena);
2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizko napetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 36. člena);
3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 37. člena);
4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (38. člen);
5. brez soglasja uporabi občinsko cesto ali drugo javno prometno površino za ureditev gradbišč, postavitev gradbiščnih ograj in fasadnih odrov, deponiranje gradbenega in drugega materiala, izvajanje športnih, kulturnih in drugih prireditev, postavitev kioskov, stojnic in drugih oblik širjenja gostinske, trgovske ali druge gospodarske in negospodarske dejavnosti (39. člen);
6. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali, če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste (42. člen);
7. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 43. člena);
8. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodi tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 46. člena);
9. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (47. člen);
10. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lako vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (48. člen);
11. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (49. člen);
12. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču ter objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (50. člen);
13. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles ali nezavarovanimi gosenicami, ki bi lahko poškodovala vozišče (51. člen);
14. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerimi se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 52. člena);
15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 53. člena);
16. ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 54. člena);
17. izvede delne ali popolne zapore občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve, ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 54. člena);
18. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 55. člena);
19. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (58. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest oziroma izvajalec javne službe:
– če teh cest ne vzdržuje redno, tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 28. člena);
– če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (tretji odstavek 29. člena);
– če izvaja redna vzdrževalna dela v obdobju dneva z večjimi prometnimi obremenitvami (prvi odstavek 33. člena);
– če izvaja javno službo na površinah v času, ko to ni dovoljeno (drugi odstavek 33. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest oziroma izvajalca javnih služb.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega občinskega upravnega organa za ceste ali, če mu ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 27. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljalcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 27. člena).

Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojnem občinskem upravnem organu za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 45. člena tega odloka.

Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka.

(1) Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št 38/81, 7/86 in 37/87) se morajo prilagoditi določbam 56. in 57. člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega predpisa.
(2) Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo.

Do ustanovitve občinske inšpekcije za ceste opravlja nadzor nad občinskimi cestami Komunalno nadzorstvo mestne občine Kranj v skladu s pooblastili, ki mu jih določi Svet mestne občine Kranj na predlog župana.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o gospodarjenju z ulicami, trgi, cestami in javnimi potmi v Občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/83).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.