Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št.38/81, 29/86, Uradni list RS, št. 15/91), 19. člen zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in Uradni list RS, št. 50/90, 10/91 in 13/93), 21. člena statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 44/95 in 41/96) ter statutarnega sklepa (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Ribnica na 8. redni seji dne 10. 2. 2000 sprejel

S tem odlokom so določajo varstvena območja virov pitne vode in ukrepi za zavarovanje teh virov pred onesnaževanjem, in sicer za aktivne vodne vire z vsemi varstvenimi območji:
– zajetje Vodnjak B-1/86 – Blate,
– zajetje Izvir Grčarice,
– zajetje Vrtina G-1/88,
– zajetje za Grčarske Ravne,
– zajetje za Zadolje,
– zajetje Zbiralnik Zadolje,
– zajetje Lahki studenec,
– zajetje Lazar,
– zajetje Lazar spodnji,
– zajetje Beč,
– zajetje Žrnovec,
– zajetje Pri davnem koritu,
– zajetje Lašček,
– zajetje Žegnan studenec,
– zajetje za Črnec,
– zajetje Črna mlaka,
– zajetje Za Malim hribom,
– zajetje Mihelovka
in za opuščene vodne vire, vendar perspektivne s širšim varstvenim območjem:
– zajetje Sajevec,
– zajetje Bukovica,
– zajetje Ribnica
in za perspektivna zajetja: zajetje, vrtina P-1- Pugled.

Obseg varstvenih območij virov pitne vode je grafično prikazan v kartografski predlogi varovalnih vodnih virov, ki jo je izdelal Geološki zavod Ljubljana, decembra 1987, št. 188-I/88, in v kartografski predlogi in poročilu strokovne podlage za zavarovanje zajetij pitne vode za lokalne vodovode v Občini Ribnica, ki ju je izdelalo podjetje Hidroconsulting, d.o.o., v aprilu (arh. št. ribnz/99).
Kartografska predloga vsebuje podatke o lokaciji vodnih virov, njihovih izdatnostih, mejah vodnoprispevnega območja, geološko-litološki sestavi tal, hidrogeoloških razmerah, kakor tudi vrise mej varstvenih območij v prostorskih katastrskih načrtih v merilu 1:5000.
Seznam strokovnih podlag, na podlagi katerih so določene meje varstvenih območij, je sestavni del tega odloka.

Vodovarstveni prostor, ki ga varujemo s tem odlokom, je razdeljen na naslednja varstvena območja:
– najožje varstveno območje z najstrožjim režimom varovanja (območje 1),
– ožje varstveno območje s strogim režimom varovanja (območje 2),
– širše varstveno območje z blagim režimom varovanja (območje 3).
Najožje varstveno območje (območje 1) je območje z najstrožjim režimom varovanja. Obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer je možna naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu onesnaženja ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem.
Na kraškem vodozbirnem zaledju se meja najožjega varstvenega območja določi na podlagi rezultatov izvedenih sledilnih poskusov in opredeljenega časa intervencije za preprečitev vstopa nevarnih snovi v tok podzemne vode.
Ožje varstveno območje (območje 2) je območje s strogim režimom varovanja in obsega prostor, kjer obstaja možnost hitrega onesnaženja vodnega vira. To pomeni, da po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa vodi nevarne snovi v vodonosnik, je pa na voljo določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v omrežje.
Na kraškem vodozbirnem zaledju se meja ožjega varstvenega območja določi na podlagi rezultatov izvedenih sledilnih poskusov in opredeljenega časa intervencije za preprečitev vstopa nevarne snovi v tok podzemne vode.
Širše varstveno območje (območje 3) je območje z blagim režimom varovanja in zajema celotno napajalno območje vodonosnika, iz katerega se podzemna voda pretaka v smeri zajetja in območja, odkoder se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika ali pa se podzemna voda sosednjega vodonosnika drenira na napajalno območje obravnavanega vodonosnika.
Na kraškem vodozbirnem zaledju se meje širšega varstvenega območja določi na podlagi rezultatov izvedenih sledilnih poskusov in opredeljenega časa intervencije za preprečitev vstopa nevarne snovi v tok podzemne vode.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za širše varstveno območje (območje 3), veljajo tudi za obe ostali varstveni območji (območji 1 in 2).

V najožjem varstvenem območju (območje 1) je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo. Zemljišče najožjega varstvenega območja mora biti praviloma odkupljeno in zemljiškoknjižno vpisano na lastnika vodovoda.
Najožje varstveno območje mora biti ograjeno in opremljeno z opozorilno tablo. Kakršenkoli poseg v prostor, razen za potrebe vodovoda, je prepovedan.
Dostop v najožje varstveno območje je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda, inšpekcijskim organom ter pooblaščenim delavcem zdravstvenih organizacij za nadzor in spremljanje kakovosti vode.
V najožjem varstvenem območju ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.

V ožjem varstvenem območju (območje 2) je prepovedano:
1. graditi:
– proizvodne, obrtne in servisne objekte,
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– stanovanjske, javne in industrijske zgradbe ter živinorejske farme,
– pralnice avtomobilov,
– skladišča nafte in naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi,
– kampe in kopališča,
– državne ceste,
– naftovode in plinovode,
– ponikovalnice za komunalne odpadne vode in padavinske vode s cestišč v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96),
– objekte, ki zmanjšujejo količino vode vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– pokopališča,
– bencinske servise,
– podzemna skladišča,
– čistilne naprave.
Pod posebnimi pogoji se lahko v ožjem varstvenem območju dovoli gradnja novih prometnic (ceste, proge, plinovodi, naftovodi ...) ter izgradnja novih objektov (skladišča, bencinski servisi ...) posebnega družbenega pomena (določi Ministrstvo za okolje in prostor);
2. izvajati:
– tranzitni promet z nevarnimi snovmi,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva,
– gnojenje tal z odplakami in odpadki,
– rejo nad deset glav živine,
– polivanje gnojevke in gnojnice v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96),
– golosečnjo v gozdovih;
3. uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode;
4. vgrajevati:
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podzemne vode;
5. opredeljevati:
– nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa;
6. odlagati:
– odpadke.

V ožjem varstvenem območju je obvezno:
1. graditi:
– neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte, neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– utrjene neprepustne prometne in manipulacijske površine,
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo;
2. izvajati:
– odvajanje komunalne odpadne vode in tehnološke vode v javno kanalizacijo,
– odvajanje vode z utrjenih prometnih in manipulacijskih površin izven varstvenega območja,
– opremljanje cest z ustrezno signalizacijo (opozorilne table);
3. sanirati:
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.

V ožjem varstvenem območju je dovoljeno:
1. izvajati:
– dejavnost, namenjeno oskrbi s pitno vodo,
– športno-rekreacijske dejavnosti;
2. graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidanih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega območja,
– objekte družbenega standarda za osnovno preskrbo prebivalstva,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hlevi z urejenimi gnojišči in neprepustnimi zbiralniki za gnojevko, silosi z urejenimi lovilci izcednih vod, shrambe kmetijskih strojev z urejenimi lovilci olj itd.),
– skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3 in
– športno-rekreacijske objekte z manipulativnimi spremljajočimi objekti;
3. adaptirati, nadzirati in prizidati:
– objekte in naprave tako, da so izvedeni vsi ustrezni zaščitni ukrepi.

V ožjem varstvenem območju mora biti rekonstrukcija obstoječih cest izvedena tako, da v primeru incidentov morebitne nevarne tekočine ne morejo pronicati do podzemne vode. Greznice in gnojišča je treba preurediti tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalnico oziroma prelivanja na površino v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).

V širšem varstvenem območju (območje 3) je prepovedano:
1. graditi:
– proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti),
– naftovode,
– ponikovalnice za odpadne vode,
– nove komunalne čistilne naprave nad 2000 EE,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– pralnice avtomobilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo,
– nova pokopališča;
2. izvajati:
– cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– spremembe namembnosti in dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečanje črpanja tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
– sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda,
– posek lesa na večji površini tako, da obstaja možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
– množično vzrejo živali,
– gnojenje tal z odplakami in odpadki,
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
3. uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in so opredeljena v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode;
4. vgrajevati:
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
5. odlagati:
– odpadke.

V širšem varstvenem območju je dovoljeno:
1. graditi:
– stanovanjsko in drugo gradnjo ter »čisto« industrijo in obrt na območju, ki ni nevarna za vir pitne vode z opremljeno neprepustno kanalizacijo,
– neprepustno kanalizacijo,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hleve z urejenim gnojiščem, silose itd.),
– skladišča za kurilno olje prostornine do 200 m3. Cisterne morajo imeti dvoplaščno zaščito ali enoplaščno z lovilno posodo;
2. izvajati:
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere je investitor pridobil pred izdajo lokacijskega dovoljenja od pooblaščene organizacije oceno vpliva posega na vir pitne vode,
– športno-rekreacijske dejavnosti,
– ponikovanje strešnih voda,
– namakanje kmetijskih površin s čisto vodo;
3. adaptirati, nadzidati in prizidati:
– objekte in naprave tako, da ne ogrožajo virov pitne vode.

V širšem varstvenem območju je obvezno:
1. graditi:
– vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte (vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom),
– greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati odpadne vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (greznice stanovanjskih objektov so začasne do zgraditve javne kanalizacije),
– urejanje neprepustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo, po potrebi prek maščobnika,
– lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo,
– vodotesno kanalizacijo z lovilci olj za objekte »čiste« industrije in obrti na območju, ki ni nevarna za vir pitne vode;
2. odvajati:
– v kanalizacijo odpadne in tehnološke vode;
3. opremiti:
– ceste z opozorilnimi tablami (omejitev hitrosti, Vodovarstveno območje, Izlitje javi takoj! itd.);
4. sanirati:
– obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi;
5. izvajati:
– rekonstrukcije obstoječih cest tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo ponikati v podtalnico.
Pod posebnimi pogoji se lahko v širšem varstvenem območju dovoli gradnja novih prometnic (ceste, proge, plinovodi in naftovodi) in obratovanje obstoječih ter izgradnja novih objektov (industrija, bencinski servisi, deponije komunalnih odpadkov) posebnega družbenega pomena.

Za vse posege v varstvenih območjih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti presojo vpliva posega na vir pitne vode pri za to pooblaščeni organizaciji, ki spremlja kakovost vode na območju Občine Ribnica. Ocena je podlaga za izdajo soglasja pristojne zdravstvene službe.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Na prometnicah, ki prečkajo varstvena območja, je treba postaviti ustrezne prometne znake za obvestilo o pričetku in prenehanju posebnih režimov prehoda prek vodovarstvenega območja. Opozorila postavi upravljalec vodnega vira in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi.

Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate in nevarne škodljive snovi po cestah na širšem varstvenem območju, je omejena na 40 km/h.

O režimu upravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih območij obvesti njihove lastnike Oddelek za okolje in prostor občine Ribnica.

Občina Ribnica uvede in vodi kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi in drugih nevarnih onesnaževalcev, ki so v varstvenih območjih virov pitne vode. Ta mora biti izdelan v rokih in po metodologiji, ki jih predpišejo predlogi sanacijskih ukrepov.

1. Nadzor nad izvajanjem ukrepov na zavarovanih območjih izvajajo:
– pooblaščene institucije za izvajanje kontrole nad kvaliteto pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo,
– inšpektorji, predvsem vodnogospodarski in zdravstveni z izdajanjem soglasij in dovoljenj ter neposrednim inšpekcijskim nadzorstvom,
– upravni delavci na področju upravnih postopkov izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj za posege v prostor na območju varovalnih področij vodnih virov,
– upravljavci javnih in lokalnih vodovodnih sistemov,
– uporabniki pitne vode.
2. Nadzor se izvaja nad:
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
– dokumentacijo za izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih površinah,
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih območjih v prostorskem planu oziroma v upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

Za ugotovitev in določitev možnih onesnaževalcev ter uspešno sanacijo obstoječega stanja v varstvenih območjih virov pitne vode je treba izdelati predloge sanacijskih ukrepov oziroma podlage za izdelavo sanacijskih programov. Izdela jih za to usposobljena inštitucija skupaj s pooblaščeno inštitucijo za izvajanje kontrole nad kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, potrdi pa jih občinski svet v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Onesnaževalci v varstvenih območjih in občina kot nosilec razvoja komunalne infrastrukture morajo na podlagi sprejetih sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in druge obveznosti. Pri izdelavi sanacijskih programov morata sodelovati tudi pooblaščena institucija za izvajanje kontrole nad kakovostjo pitne vode in stanjem objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo in institucija, ki je izdelala predlog sanacijskih ukrepov. Sanacijski programi morajo biti izdelani v roku treh let po uveljavitvi tega odloka.
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci (vsak za svoj program) in Občina Ribnica.
Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane možnih onesnaževalcev in občinski proračun.

Uveljavljanje varovalnega režima na zavarovanih območjih se uresničuje:
– z izvajanjem postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišč na varstvenih pasovih vodnih virov,
– s predpisovanjem pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se predvidevajo v varstvenem pasu,
– z nadzorom in inšpekcijo nad izvajanjem zaščitnih in drugih ukrepov v zavarovanem območju vodnega vira,
– z omejevanjem izrabe kmetijskih površin in drugih naravnih virov (kamen, glina, prod).
Varovalni režim je veljaven v roku 90 dni po sprejetju tega odloka. Izvajati ga morajo vse upravne službe, ki izvajajo upravne postopke na območju Občine Ribnica.

Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo, kot posledice dejavnosti v vodovarstvenem območju, bremenijo neposredno njihove povzročitelje.

Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ravna v nasprotju z določili 5. ,6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor povzroči škodo na vodnem viru ali na objektih oziroma črpališčih namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške nastale škode, sanacije in odprave škode.

O režimu upravljanja z zemljišči v posameznih varstvenih pasovih obvesti njihove lastnike upravljalec vodovoda oziroma Oddelek za okolje in prostor občine Ribnica v roku 90 dni po sprejemu tega odloka.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepov za zavarovanje voda (SDL, št. 19/88, 9/91 in Uradni list RS, št.15/94).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.