Na podlagi 42., 43., 49., 50. in 99. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 – odločba US in 41/99) in 6. člena pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98 in 19/99), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93, 6/94 – odločba US, 57/94, 14/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US in 74/98) ter 19. člena statuta Občine Trebnje je Občinski svet občine Trebnje na 9. redni seji dne 16. 2. 2000 sprejel
O D L O K
o organizaciji in izvajanju javne službe pomoči na domu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja organizacija, način in oblike izvajanja javne službe pomoči na domu v delu, ki se nanaša na socialno oskrbo na domu, upravičence do socialne oskrbe na domu, obseg storitev, določitev cene in način plačila.
2. člen
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali nimajo možnosti. S to obliko organizirane pomoči in uslug se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu v drugi družini ali drugi obliki.
3. člen
Socialno oskrbo na domu na območju Občine Trebnje organizirata in izvajata dva zavoda in sicer Center za socialno delo Trebnje in Dom starejših občanov Trebnje.
4. člen
Ne glede na določila prejšnjega člena lahko Občina Trebnje na podlagi ponudbe in povpraševanja podeli za službo pomoči na domu tudi koncesijo.
Razpis za podelitev koncesije za organiziranje in izvajanje pomoči na domu v celoti ali posamezne storitve razpiše župan po predhodnem soglasju občinskega sveta v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo podelitev koncesij.
II. UPRAVIČENCI DO SOCIALNE OSKRBE NA DOMU
5. člen
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci:
– osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje;
– osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu;
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij;
– kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje;
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
III. OBSEG STORITEV
6. člen
Storitev socialne pomoči na domu se prilagodi potrebam posameznika in obsega:
– gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju in slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Storitev se prične izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika, ki jo poda pri kateremkoli izvajalcu in vsebuje dva dela.
V prvem delu se ugotavlja upravičenost do storitve, pripravi in sklene se dogovor o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organizira se ključne člane okolja ter izvede uvodna srečanja med izvajalcem in upravičencem ali družino.
Drugi del storitve pa zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Normativ storitve je določen s pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev.
IV. DOLOČANJE CENE IN PLAČILA STORITVE
7. člen
Ceno storitve se oblikuje v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, določi organ upravljanja izvajalca socialne oskrbe na domu. K ceni si mora izvajalec pridobiti soglasje občinskega sveta.
8. člen
Upravičenci so dolžni sami plačati celotne stroške storitve, ki jih plačujejo izvajalcu socialne oskrbe na domu.
Zavezanci za plačilo po tem pravilniku so poleg upravičenca osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost.
V. OLAJŠAVE IN OPROSTITVE
9. člen
Oprostitve delnih ali celotnih plačil storitev se določijo na podlagi meril, ki jih v skladu z zakonom o socialnem varstvu sprejme Vlada Republike Slovenije. O delni ali celotni oprostitvi plačil storitev odloča Centrer za socialno delo.
10. člen
Oprostitev plačila ali doplačila storitev pomoči na domu se lahko dodeli za določen čas, največ za dobo 12 mesecev. Oprostitev plačila ali doplačila se ponovno dodeli za isti čas, če se ugotovi, da je to najbolj smotrn in primeren način razreševanja trenutne situacije upravičenca in je sklenjen nov dogovor o izvajanju.
11. člen
V celoti so oproščeni plačila storitev socialne oskrbe na domu prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, prejemniki denarnega dodatka in upravičenci, ki so prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in prejemniki dodatka za nego po zakonu o družinskih prejemkih.
O morebitnih dodatnih oprostitvah pri plačilu stroškov pomoči na domu, ki jih v skladu z zakonom lahko določi občina, odloči župan, po predhodni pridobitvi mnenja Centra za socialno delo.
12. člen
Upravičenec, ki je lastnik nepremičnin, lahko uveljavlja oprostitev plačila stroškov za pomoč na domu le, če dovoli zaznambo prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnin v korist občine.
13. člen
Vsi upravičenci so v celoti oproščeni plačila strokovne priprave izvajanja storitve v obliki analize primera, priprave dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranja ključnih članov okolja ter uvodnega srečanja z upravičencem.
14. člen
Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev socialne oskrbe na domu:
– če gre v institucionalno varstvo,
– če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali do delnega doplačila ni več upravičen.
15. člen
Upravičenec ali zavezanec je dolžan izvajalca obvestiti o vsaki spremembi dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve pomoči na domu v roku 15 dni od nastanka spremembe.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan sam oziroma njegov zavezanec vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.
VI. VODENJE EVIDENC
16. člen
Izvajalec storitve socialne pomoči na domu je dolžan voditi osnovno dokumentacijo – osebni karton uporabnika pomoči na domu, ki obsega evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z določili zakona o socialnem varstvu, evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, dnevnik opravljenih storitev ter podatke o plačilih ali oprostitvah za storitve.
Občina Trebnje ima pravico vpogleda v te evidence.
Izvajalec je dolžan na zahtevo občine posredovati podatke za potrebe načrtovanja in spremljanja stanja izvajanja javne službe pomoči na domu.
VII. KONČNE DOLOČBE
17. člen
Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan izvajati javno službo strokovno in racionalno ter v skladu z veljavno zakonodajo ter veljavnimi normativi in standardi za to področje. O načinu in vsebini izvajanja službe socialne oskrbe in o porabljenih sredstvih je vsak izvajalec dolžan občini podati na zahtevo župana, najmanj pa dvakrat letno, pisno poročilo.
18. člen
Občina zagotavlja v vsakoletnem proračunu sredstva za pokritje razlike med plačili upravičencev in ceno storitve.
19. člen
Občina Trebnje sklene z vsakim izvajalcem socialne pomoči na domu ustrezno pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti o izvajanju javne službe.
20. člen
Izvajalec socialne pomoči na domu je dolžan seznaniti z določili tega odloka vsakega upravičenca, z njimi skleniti dogovore o izvajanju storitev ter izdati ustrezne upravne odločbe.
21. člen
Občina Trebnje bo program socialne pomoči na domu izvajala postopno v obsegu, ki je določen s pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev.
22. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2000 dalje.
Št. 151-01-1/2000
Trebnje, dne 16. februarja 2000.
Župan
Občine Trebnje
Ciril Metod Pungartnik l. r.