Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 20. člena statuta Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 44/99) je Občinski svet občine Gornja Radgona na 11. seji dne 24. 2. 2000 sprejel

Sprejme se zazidalni načrt za območje sejma v Gornji Radgoni, ki ga je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o. Murska Sobota pod št. 2/99-ZN.

Zazidalni načrt iz 1. člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Tekstualni del obsega:
1. splošni del;
2. opis in utemeljitev prostorskih pogojev za realizacijo po posameznih področjih;
3. soglasja pristojnih organov.
Grafični del obsega:
I. prikaze iz prostorskih sestavin planskih aktov

1. izrez iz grafičnih prilog spremembe
in dopolnitve prostorskih sestavin planov
Občine G. Radgona                                                M 1:5000
II. prikaze prostorskih ureditev po posameznih področjih
2. kopija katastrskega načrta z območjem obdelave                M 1:1000
3. zakoličbena situacija                                         M 1:1000
4. ureditvena situacija z zasnovo zelenih površin                M 1:1000
5. komunalna ureditev                                            M 1:1000
6. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami                   M 1:1000

Območje obdelave, za katerega se sprejema zazidalni načrt, je razvidno iz grafičnih prilog navedenih v 2. členu tega odloka in obsega obstoječe območje sejma, ki se delno razširi na južni in jugovzhodni strani.
Na severu omejuje območje dovozna cesta do sejmišča, na zahodni strani je območje omejeno s potokom, na jugu z obrambnim nasipom po katerem poteka meja proti vzhodu – do hipodroma, ki omejuje območje na vzhodni strani.

Znotraj območja zazidalnega načrta je predvidena razširitev obstoječih dejavnosti:
– sejemska (razstaviščna) dejavnost,
– kongresna dejavnost,
– gostinstvo, trgovina,
– skladiščenje.

Območje zazidalnega načrta se deli na 2 vsebinska dela:
Severni del območja:
Severni del obstoječega sejmišča – območje do obstoječih hlevskih objektov.
Južni del območja:
Južni del obstoječega sejmišča – območje na katerem se nahajajo obstoječi hlevski objekti, s predvideno razširitvijo na severovzhodni del.

Severni del območja: gradnja objektov, s katerimi se bodo zapolnile vrzeli med obstoječimi halami.
a) Predvidena vsebina
– gradnja prizidkov k obstoječi upravni stavbi (dopolnitev upravnih vsebin, razširitev vhoda na sejmišče, gradnja večje kongresne dvorane);
– gradnja nadomestnega objekta (na mestu obstoječe nadstrešnice) na severovzhodnem vogalu sejmišča namenjenega prvenstveno gostinski dejavnosti;
– gradnja razstavnih objektov (namenjeni bodo predvsem ureditvi razstavnih prostorov), na južni in zahodni strani kompleksa (zapolnitev vrzeli v obstoječi pozidavi).
b) Oblikovanje
Objekti predvideni v tem delu bodo zgrajeni v nizu obstoječih objektov (hal) tako, da bodo povzemali gradbene linije in gabarite obstoječih objektov.
Predvideni objekti bodo zgrajeni v eni ali dveh etažah nad zemljo.
Južni del območja: gradnja objektov, s katerimi se bodo zapolnile vrzeli med obstoječimi halami.
c) Predvidena vsebina
Prvenstveno gradnja hlevskih objektov – objektov namenjenih razstavljanju živali (goveda, prašičev, perutnine...)
d) Oblikovanje
Objekti predvideni v tem delu bodo povzemali gabarit obstoječega hlevskega objekta – pritlični objekti z dvokapno streho, naklona enakega naklonu obstoječega objekta.
Poleg gradnje novih objektov se znotraj območja sejmišča predvideva tudi prenova obstoječih objektov, ureditev dovozov in dostopov in zunanjih razstavnih površin.

Tlorisne velikosti predvidenih objektov, gabariti in predvidene gradbene linije so prikazane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta.

Zunanja ureditev
Predvidena je ureditev obstoječih dovozov in dostopov na območje sejmišča.
Vsi vhodi v objekte morajo omogočati dostope tudi invalidnim osebam. Zelene površine se zatravijo in zasadijo z grmovjem in drevjem. Zasaditev se izvede na podlagi načrta zunanje ureditve.

Promet
Vse dovozne poti znotraj območja, ki ga obravnava zazidalni načrt, so internega značaja in so namenjene dostopu za zaposlene in dostavi blaga ter vozilom intervencije. Vse dovozne poti in dohodi do objektov se izvedejo v brezprašni izvedbi – ustrezno se asfaltirajo ali tlakujejo.

Vodovod
Vodovodni priključki za posamezne objekte se uredijo iz obstoječega vodovodnega omrežja, ki se ustrezno rekonstruira, da se zagotovijo zadostne količine neoporečne vode. Za požarno zaščito objektov se gradi oziroma razširi hidrantno omrežje.

Kanalizacija
Fekalne odpadne vode se vodijo v obstoječi interni kanalizacijski sistem, ki se po potrebi dogradi in se na novo priključi na novi kanalizacijski kolektor, ki poteka na južni strani območja.
Meteorne vode s streh se vodijo v obstoječo kanalizacijo. Meteorne vode s parkirišč in urejenih asfaltnih platojev se vodijo preko lovilcev olj v obstoječo kanalizacijo.

Elektrika
Za napajanje predvidenih in obstoječih objektov znotraj območja bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo in jo vključiti v srednjenapetostno omrežje. Dopolniti bo potrebno nizkonapetostni razvod do posameznih objektov.

Telefon
Predvideni objekti se priključijo na obstoječe in predvideno omrežje, ki bo potekalo zemeljsko.

Odpadki
Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipizirane posode na posebnem za to predvidenem prostoru. Odvoz na sanitarno deponijo je znotraj območja organiziran.

Ogrevanje
Predvideno je centralno ogrevanje dela obstoječih in predvidenih objektov. Objekti se bodo ogrevali iz posameznih kotlovnic ali iz skupnih kotlovnic za več objektov.

Odmiki med objekti morajo omogočati ustrezno osončenje vseh objektov.

S predvidenimi posegi znotraj območja se ne bo bistveno povečala raven povzročenega hrupa.

Dostopi in dovozi morajo omogočti dovoz interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik. Oskrba s požarno vodo se zagotovi preko obstoječega in predvidenega hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti.

Deli parcel, ki ne služijo kot manipulacijske in parkirne površine se v največji možni meri zazelenijo. Za celoten kompleks je potrebno izdelati zasaditveni načrt, ki bo upošteval zasaditev predvideno v grafičnem delu zazidalnega načrta.

Zazidalni načrt predvideva etapno gradnjo. Objekti se bodo gradili v skladu z interesi investitorja.
Gradnja predvidenih posameznih objektov je pogojena z ureditvijo minimalne komunalne infrastrukture (ureditev ustreznih dovozov, izvedba predvidenih komunalnih priključkov do objekta).

Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji posegov v prostor in izvajalci zazidalnega načrta upoštevati:
– plodno zemljo, ki bo odstranjena zaradi gradnje novih objektov, prometnih in manipulacijskih površin, je treba uporabiti za ureditev zelenih površin,
– odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne škodljive posledice zaradi gradnje,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev,
– evidentirati stanje obstoječe infrastrukture pred pričetkom gradnje,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča.

Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec natančno upoštevati določila zazidalnega načrta.
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja zazidalnega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili zazidalnega načrta, je potrebno le-tega novelirati.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo, varno in ekonomsko opravičljivo, ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Investitor in izvajalci predvidenih objektov in naprav morajo pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasja pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del zazidalnega načrta.

Dopustna odstopanja od predvidenih tlorisnih gabaritov znašajo + / -2 m v smeri, ki ni omejena z gradbeno linijo. Vsi objekti v enem nizu morajo biti enakih dimenzij.
Ker vsebina posameznih predvidenih objektov ni natančno določena so možna tudi večja odstopanja od grafičnih prilog, pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka z novo ustrezno strokovno podlago pred izdajo lokacijskega dovoljenja. Določbe tega člena se nanašajo tudi za posege, ki niso bili predvideni in prikazani v grafičnih prilogah.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom na Občini Gornja Radgona.

Nadzor nad izvajanjem zazidalnega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o sprejetju novelacije zazidalnega načrta Gornja Radgona – jug v delu, ki zadeva obstoječe in razširjene površine Pomurskega sejma (Uradne objave, št. 18/84).
Vsi objekti ali deli objektov, ki so zgrajeni v nasprotju z odlokom iz prejšnjega odstavka tega člena in brez lokacijskega dovoljenja in gradbenega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del se morajo legalizirati na podlagi določb tega odloka v roku dveh let po pričetku veljavnosti tega odloka.
Zavezanec za legalizacijo in plačilo vseh prispevkov in nadomestil je lastnik zemljišča.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.