Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 68/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 12/99 – odločba US, 36/99 – odločba US in 59/99 – odločba US) in 91. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 13. seji dne 6. 3. 2000 sprejel

V statutu Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98) se v celotnem besedilu statuta besedilo »lokalne samoupravne skupnosti« nadomesti z besedilom »samoupravne lokalne skupnosti« v ustreznih sklonih.

1. člen se spremeni tako, da glasi:
»Ta statut določa območje Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL), njen status in simbole, temeljna načela za njeno organizacijo in delovanje, oblikovanje in pristojnosti njenih organov, imena in območja ožjih delov MOL, njihov status ter njihovo organizacijo in delovanje, neposredne oblike odločanja občanov, premoženje in financiranje MOL, njene akte, praznika, priznanja ter pokroviteljstvo.«

V 5. členu se zadnji stavek tretjega odstavka spremeni tako, da glasi:
»Razmerje med širino in dolžino zastave je 1 : 2,5 (ena proti dve celi in pet desetin).«

Prvi odstavek 6. člena se spremeni, tako da glasi:
»V MOL imajo svoje pečate župan, mestni svet, nadzorni odbor, volilna komisija, direktor mestne uprave, organi mestne uprave ter ožji deli MOL.«

V celotnem besedilu 12. člena se pred besedo »organ« črta beseda »upravni« v ustreznih sklonih.

Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki glasi:

Ožji del MOL ima pečat z napisom »MESTNA OBČINA LJUBLJANA – GLAVNO MESTO REPUBLIKE SLOVENIJE« ob zgornjem robu pečata in z navedbo imena ožjega dela MOL ob spodnjem robu ter z grbom MOL v sredini.«

13. člen se spremeni, tako da glasi:
»Na območju MOL se ustanovijo ožji deli MOL.«

15. člen se spremeni tako, da glasi:
»MOL zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena prostovoljno sodeluje z drugimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. V ta namen se lahko združujejo sredstva in v skladu z zakonom ustanavljajo skupni organi ter organ skupne mestne uprave, ustanavljajo in upravljajo skladi, javni zavodi, javna podjetja in ustanove ter se povezuje v skupnosti, zveze in združenja.«

17. člen se spremeni tako, da glasi:
»MOL samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom v skladu z zakonom in drugimi predpisi, zlasti pa:
1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte MOL;
– sprejema proračun in zaključni račun proračuna MOL;
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte;
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti;
2. upravlja premoženje MOL tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem MOL;
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
3. spodbuja gospodarski razvoj MOL tako, da:
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj MOL;
– opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
– pospešuje razvoj malega gospodarstva;
4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– sprejema in uresničuje stanovanjski program MOL;
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v MOL ter se vključuje v stanovanjski trg;
– zagotavlja predvsem gradnjo oziroma pridobivanje neprofitnih in socialnih stanovanj ter jih oddaja v najem;
– omogoča občanom MOL najemanje stanovanjskih posojil;
5. ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– določa obvezne in izbirne lokalne javne službe ter obliko zagotavljanja in način opravljanja lokalnih javnih služb;
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb;
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb;
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;
– zagotavlja javno službo za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči;
6. zagotavlja in pospešuje razvoj predšolskega varstva, vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– ustanavlja zavode s tega področja in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje;
– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov;
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj MOL in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
7. pospešuje zdravstveno dejavnost ter službe socialnega varstva tako, da:
– ustanavlja zdravstvene zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje;
– zagotavlja mrežo javne službe za osebno pomoč ter za pomoč družini na domu;
– zagotavlja mrliško pregledno službo;
8. pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost tako, da:
– ustanavlja zavode s tega področja in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje;
– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti v okviru finančnih možnosti;
– omogoča dostopnost kulturnih programov;
– zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost;
– skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti;
– sodeluje z društvi in ustanovami ter jih vključuje v programe aktivnosti MOL;
9. skrbi za varstvo zraka, tal, vode, za varstvo pred hrupom, za ravnanje z odpadki in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge s področja varstva okolja in naravne dediščine;
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja;
10. skrbi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tako, da:
– določi organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju;
– sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi naloge in organizacijo sil za zaščito, reševanje in pomoč;
– financira in nadzoruje dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
11. ureja javni red v MOL tako, da:
– ureja promet v MOL;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi MOL;
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem predpisov MOL in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
– organizira komunalno-redarstveno službo;
– izvaja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti;
12. ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.«

18. člen se spremeni tako, da glasi:
»Poleg lokalnih zadev javnega pomena MOL na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. V tem okviru MOL zlasti:
– ureja javni primestni promet;
– ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem območju;
– izvaja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov na svojem območju;
– izvaja naloge na področju geodetske službe;
– zagotavlja javno mrežo gimnazij, srednjih, poklicnih in višjih šol na svojem območju;
– zagotavlja javno zdravstveno službo na sekundarni ravni na svojem območju.«

V 20. členu se črta drugi stavek.
Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki glasita:
»MOL ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
MOL ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.«

V 25. členu se v tretjem odstavku črta besedilo »in postopek za volitve članov mestnega sveta.«

V 26. členu se tretja alinea spremeni tako, da glasi:
»– na predlog župana sprejema proračun in zaključni račun proračuna MOL,«.
Četrta alinea se spremeni tako, da glasi:
»– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje mestne uprave,«.
Doda se nova šesta alinea, ki glasi:
»– potrjuje mandate in ugotavlja predčasno prenehanje mandatov funkcionarjev,«.
Dosedanja šesta alinea postane sedma alinea.
Dosedanja sedma alinea, ki postane osma alinea, se spremeni tako, da glasi:
»– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana izmed članov sveta,«.
Dosedanja osma alinea se črta.
Deseta alinea se spremeni tako, da glasi:
»– izvaja ustanoviteljske pravice do zavodov, podjetij, skladov in drugih organizacij, če ni z ustanovitvenim aktom določeno drugače,«.
Za trinajsto alineo se doda nova štirinajsta alinea, ki glasi:
»– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo ter obravnava poročilo komisije,«.
Dosedanja štirinajsta alinea, ki postane petnajsta alinea, se spremeni tako, da glasi:
»– odloča o pridobitvi in odtujitvi premoženja MOL, razen o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja MOL do vrednosti, za katero ni predpisan javni razpis,«.
Dosedanja petnajsta alinea, ki postane šestnajsta alinea, se spremeni tako, da glasi:
»– odloča o dolgoročnem zadolževanju MOL za investicije,«.
Dosedanje šestnajsta do devetnajsta alinea postanejo sedemnajsta do dvajseta alinea.

V 27. členu se črta drugi odstavek.

28. in 29. člen se črtata.

30. člen se spremeni tako, da glasi:
»Mestni svet se sestaja na rednih, izrednih in slavnostnih sejah.
Mestni svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov MOL.«

31. člen se črta.

V 32. členu se v zadnji vrsti za besedo »predloge »postavi pika, ostalo besedilo se črta.
Doda se drugi odstavek, ki glasi:
»Komisije in odbori mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali s tem statutom določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.«
Doda se tretji odstavek, ki glasi:
»Člane komisij in odborov imenuje mestni svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delo delovnega telesa mestnega sveta vodi član mestnega sveta kot predsednik. Članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru MOL ali z delom v mestni upravi.«

V 33. členu se v zadnjem odstavku črtajo besede »in trajanje mandata«.

34. člen se spremeni tako, da glasi:
»Mestni svet ima stalne odbore, ki so vezani na organizacijo mestne uprave in pokrivajo delovna področja organov mestne uprave.
Število članov in sestav stalnih odborov ter njihovo delovno področje določi mestni svet z odlokom, začasne odbore pa lahko ustanovi s sklepom o imenovanju.«

35. in 36. člen se črtata.

37. člen se spremeni, tako da glasi:
»Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v MOL. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem MOL,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen.«

38. člen se spremeni, tako da glasi:
»Nadzorni odbor ima predsednika in šest članov, ki jih imenuje in razrešuje mestni svet.
Člani nadzornega odbora za svoje delo prejemajo nagrado, ki jo določi mestni svet.«

39. člen se spremeni, tako da glasi:
»Član nadzornega odbora ne more biti član mestnega sveta, župan, podžupan, član sveta ožjega dela MOL, direktor mestne uprave, delavec mestne uprave ter član poslovodstva organizacije, ki je uporabnik proračunskih sredstev.«

40. člen se spremeni, tako da glasi:
»Kandidat za člana nadzornega odbora mora izpolnjevati poleg zakonskih še naslednje pogoje:
– najmanj VII. stopnja izobrazbe,
– najmanj 8 let delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju,
– ne sme biti v zakonski zvezi ali ožjem sorodstvu s člani mestnega sveta, županom, podžupanom ali direktorjem mestne uprave.
Prednost imajo kandidati z nazivom pooblaščeni revizor po zakonu.
Izbiro opravi mestni svet na podlagi javnega razpisa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.«

41. člen se spremeni, tako da glasi:
»Član nadzornega odbora mora biti izločen iz posameznega postopka:
– če je z odgovorno osebo uporabnika proračunskih sredstev, pri katerem nadzorni odbor opravlja nadzor, v krvnem sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonu ali izvenzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala;
– če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe iz prejšnje alinee tega člena.
Član nadzornega odbora mora takoj, ko zve za katerega od izločitvenih razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena, prenehati z nadaljnjim delom v posamezni zadevi in to sporočiti predsedniku nadzornega odbora.
Enako stori v primeru, če meni, da so podane kakšne druge okoliščine, ki opravičujejo njegovo izločitev.«

42. člen se spremeni, tako da glasi:
»Član nadzornega odbora je razrešen:
– če odstopi,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje nadzora,
– če več ne izpolnjuje pogojev za člana nadzornega odbora.
Razrešitev opravi mestni svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve ali z dnem poteka mandatne dobe članov mestnega sveta.«

43. člen se spremeni, tako da glasi:
»Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in mestna uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzornega odbora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet.«

44. člen se spremeni, tako da glasi:
»Sredstva za delo nadzornega odbora so zagotovljena v proračunu MOL v sredstvih za delo organov MOL in mestne uprave.
Višino potrebnih sredstev za delo nadzorni odbor predlaga s finančnim načrtom na podlagi letnega programa nadzora.«

45. člen se črta.

46. člen se spremeni, tako da glasi:
»Predsednik predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi MOL ter organi uporabnikov proračunskih sredstev, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.«

47. člen se spremeni, tako da glasi:
»Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje določi organizacijo dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora pri opravljanju nadzora, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo in evidentiranje dela nadzornega odbora.«

Za 47. členom se dodajo novi 47.a, 47.b, 47.c, 47.č, 47.d, 47.e, 47.f in 47.g členi, ki glasijo:

Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, v katerem so obvezno in prednostno vključeni nadzori, ki so določeni s statutom, in drugi nadzori po odločitvi nadzornega odbora.
Z letnim programom nadzora nadzorni odbor seznani mestni svet in župana.

Mestni svet ali župan lahko zahtevata o določeni zadevi mnenje nadzornega odbora oziroma zahtevata, da opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev.

V okviru z zakonom določenih pristojnosti opravlja nadzorni odbor naslednje naloge nadzorovanja:
– pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi in drugo);
– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige);
– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti porabe sredstev in njihov učinek glede na opredeljen cilj;
– izdelovanje nadzorstvenega zapisnika in poročila s priporočili in predlogi;
– obravnavanje pripomb strank v postopku;
– obveščanje pristojnih organov MOL in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti;
– oblikovanje zahtev Računskemu sodišču RS za izvedbo revizij;
– prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu;
– druge naloge v skladu z določili tega statuta.

Nadzorni odbor ob obravnavi zaključnega računa proračuna MOL, vendar najkasneje do 1. oktobra tekočega leta, poda mestnemu svetu poročilo o razpolaganju s premoženjem MOL, poročilo o namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev in poročila o finančnem poslovanju uporabnikov proračunskih sredstev, ki so določena z letnim programom nadzora.
Mestni svet, župan ter organi uporabnikov proračunskih sredstev MOL so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati priporočila in predloge skladno s svojimi pristojnostmi ter o ukrepih obvestiti nadzorni odbor.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih v postopku nadzorovanja izdela nadzorstveni zapisnik, ki ga posreduje v pregled strankam v postopku.
Na podlagi nadzorstvenega zapisnika z morebitnimi mnenji in pripombami strank v postopku nadzorovanja izdela nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončen akt nadzornega odbora.

V postopku nadzorovanja je stranka dolžna predložiti nadzornemu odboru vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku, odgovarjati na ugotovitve in priporočila ter izvesti ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Stranka je v postopku nadzorovanja upravičena nadzornemu odboru izraziti svoja mnenja in ugovarjati njegovim ugotovitvam.

Stranka mora svoje obveznosti v postopku nadzorovanja opraviti v rokih, ki jih glede na obsežnost in zahtevnost posameznih nalog določi nadzorni odbor.

Delo nadzornega odbora je javno. Pri svojem delu je dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.«

48. člen se črta.

V 49. členu se četrta alinea spremeni tako, da glasi:
»– določi sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi,«.
Osma alinea se spremeni tako, da glasi:
»– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja MOL do vrednosti, za katero ni predpisan javni razpis,«.
Deveta alinea se spremeni tako, da glasi:
»– odloča o uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije,«.
Deseta alinea se spremeni tako, da glasi:
»– odloča o najetju posojila največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna, če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti,«.
Enajsta alinea se spremeni tako, da glasi:
»– odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve v skladu z zakonom,«.
Trinajsta alinea se spremeni tako, da glasi:
»– imenuje in razrešuje direktorja mestne uprave in predstojnike organov mestne uprave,«.
Za štirinajsto alineo se doda nova petnajsta alinea, ki glasi:
»– daje mnenja v imenu MOL, zahtevana z zakoni in drugimi predpisi,«.
Dosedanji petnajsta in šestnajsta alinea postaneta šestnajsta in sedemnajsta alinea.

50. člen se spremeni tako, da glasi:
»Župan predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
Župan sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določbami poslovnika mestnega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo mestnega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov mestnega sveta, seja pa mora biti v petnajstih od dneva, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Zahtevi za sklic seje mestnega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Če župan seje ne skliče v roku sedmih dni od dneva prejema pisne zahteve, jo lahko skličejo člani mestnega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan lahko za vodenje seje mestnega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana mestnega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje mestnega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši navzoč član mestnega sveta.«

V 51. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi:
»Župan zadrži izvajanje odločitve mestnega sveta, če meni, da je nezakonita, ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom MOL, in predlaga mestnemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, v katerem se beseda »poverjene« nadomesti z besedilom »prenesene v opravljanje.«

52. člen se spremeni tako, da glasi:
»MOL ima najmanj enega podžupana.
Z aktom o imenovanju podžupana določi mestni svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima MOL več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član mestnega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član mestnega sveta. V času nadomeščanja opravlja član mestnega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.«

52.a , 52.b in 52.c členi se črtajo.

Naslov V. poglavja se spremeni tako, da glasi:
»V. Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v MOL«.

V 63. členu se besede »odločanja občanov o lokalnih zadevah »nadomestijo z besedami »sodelovanja občanov pri odločanju.«

64. člen se spremeni tako, da glasi:
»Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje MOL ali za njen del ter za enega ali več ožjih delov. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na zahtevo mestnega sveta ali sveta ožjega dela.
Župan mora sklicati zbor občanov za MOL na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v MOL, zbor občanov v ožjem delu pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev ožjega dela.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi za sklic je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.«

65. člen se spremeni tako, da glasi:
»Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora občanov je treba objaviti v dnevnem časopisju.
Zbor občanov vodi župan ali njegov pooblaščenec.
Zbor občanov je sklepčen, če je navzočih najmanj petdeset volivcev z območja za katero je zbor občanov sklican. Zbor občanov sprejema odločitve z večino glasov navzočih volivcev z območja za katero je zbor občanov sklican.
Delavec mestne uprave, ki ga določi direktor mestne uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor mestne uprave seznani mestni svet in župana ter ga objavi na oglasni deski na sedežu ožjega dela.«

66. člen se spremeni tako, da glasi:
»Občani na zboru občanov razpravljajo o zadevah lokalne samouprave in opravljajo druge zadeve, za katere je tako določeno z zakonom, akti MOL ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan.«

67. člen se spremeni tako, da glasi:
»Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov MOL, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu proračuna ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo davki in druge dajatve.
Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana, člana mestnega sveta ali delovnega telesa mestnega sveta.
Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v MOL in če tako določa zakon ali statut.«

68. člen se spremeni tako, da glasi:
»Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan, član mestnega sveta ali delovno telo mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta MOL.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta MOL je treba mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.«

69. člen se spremeni tako, da glasi:
»Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt MOL ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt MOL zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.«

Za 69. členom se dodajo novi 69.a, 69.b, 69.c, 69.č, 69.d, 69.e, 69.f členi, ki glasijo:

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu MOL ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v MOL ali svet ožjega dela MOL. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v MOL. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana, člana mestnega sveta ali delovnega telesa mestnega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi mestni svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov MOL.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi mestna volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Mestni svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za MOL ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu MOL.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje organov MOL.

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v MOL oziroma v delu MOL, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča mestna volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje mestna volilna komisija mestnemu svetu ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«

V 70. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi:
»Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.«
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

VI. in VII. poglavje se črtata.
Ostala poglavja se ustrezno preštevilčijo.

V 86. členu se prvem stavku beseda »drugo« nadomesti z besedo »prvo«.

88. člen se spremeni tako, da glasi:
»Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.«

V 90. členu se za besedama »zaključni račun« doda beseda »proračuna«.

91. člen se spremeni tako, da glasi:
»Mestni svet sprejema po trostopenjskem postopku:
– statut MOL,
– poslovnik mestnega sveta MOL.
Mestni svet sprejema po dvostopenjskem postopku:
– proračun MOL,
– prostorske akte,
– odloke, razen odlokov iz tretjega odstavka tega člena.
Mestni svet sprejema po enostopenjskem postopku:
– odlok o zaključnem računu proračuna MOL,
– odlok na podlagi izida glasovanja občanov na referendumu,
– spremembe in dopolnitve odloka na podlagi odločbe ustavnega sodišča,
– odlok o prenehanju veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov,
– intervencijske akte,
– pravilnike, odredbe ter druge splošne in posamične akte.
Mestni svet lahko sprejme splošni akt iz prvega in drugega odstavka tega člena po hitrem postopku iz razlogov, opredeljenih v poslovniku mestnega sveta.
Postopek sprejemanja aktov mestnega sveta podrobneje ureja poslovnik mestnega sveta.«

V 92. členu se črta beseda »lahko«.

V 94. členu se črta besedilo »in upravnih organov mestne uprave«.

V 95. členu se v prvem odstavku črta beseda »upravnih«.

V 99. členu se drugi odstavek spremeni tako, da glasi:
»O pokroviteljstvu MOL odloča mestni svet ali župan.«

XIII. poglavje se črta.

XIV. poglavje se črta.
Zadnje XV. poglavje se ustrezno preštevilči.

V 104. členu se črtata drugi in tretji odstavek.

105. člen se črta.

106. člen se spremeni tako, da glasi:
»Določbe o ožjih delih MOL se začnejo uporabljati z uveljavitvijo določb o njihovem oblikovanju.«

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.