Na podlagi 14. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja način določanja organov za ugotavljanje skladnosti, način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev za določitev, način preklica odločbe ter pristojnosti državnih organov za izvedbo priglasitve organov za ugotavljanje skladnosti sopogodbenicam v okviru mednarodnih pogodb s področja izvajanja postopkov ugotavljanja skladnosti, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

Ministrstvo, pristojno za trg (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) zagotavlja tajnost podatkov, ki jih pridobi o organu za ugotavljanje skladnosti.
Ministrstvo vodi evidenco organov za ugotavljanje skladnosti, ki opravljajo naloge ugotavljanja skladnosti na podlagi tehničnih predpisov. Evidenca je javna knjiga.

Postopek določitve organa za ugotavljanje skladnosti (v nadaljnjem besedilu: vložnik) se začne z vložitvijo njegove zahteve za opravljanje nalog ugotavljanja skladnosti pri ministrstvu v skladu s splošnim upravnim postopkom.

V zahtevi mora vložnik navesti naslednje podatke oziroma predložiti naslednja dokazila:
– svoje splošne podatke (ime oziroma firmo in naslov, pravni status, organizacijsko strukturo z opisom medsebojnih razmerij posameznih organizacijskih enot, podatke o dejavnostih, ki bi lahko vplivale na nepristranost dela),
– izpisek iz sodnega registra oziroma druge evidence,
– svoje tehnične in kadrovske zmogljivosti ter lokacije, na katerih se izvajajo naloge ugotavljanja skladnosti,
– tehnični predpis, na podlagi katerega želi opravljati naloge ugotavljanja skladnosti,
– opredelitev vrste, področja in obsega nalog in proizvodov, na katere se te naloge nanašajo,
– listine, s katerimi izkazuje svojo usposobljenost za izpolnjevanje zahtev ustreznega tehničnega predpisa (npr. akreditacijsko listino ali poročilo o usposobljenosti).

Minister, pristojen za trg (v nadaljnjem besedilu: minister), imenuje komisijo za ocenjevanje. Komisijo sestavljajo trije člani. Vodi jo predsednik, ki je predstavnik ministrstva. Člana komisije sta tudi predstavnik ministrstva, pristojnega za tehnični predpis (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo), in predstavnik nacionalne akreditacijske službe, ki predhodno ni bil vključen v postopek ugotavljanja usposobljenosti vložnika po pravilih akreditacije.
Komisija iz prejšnjega odstavka daje ministru mnenje o:
– izpolnjevanju pogojev vložnika za izdajo in podaljšanje odločbe in mnenje o popolni ali delni pokritosti zahtev iz ustreznega tehničnega predpisa z listino iz zadnje alinee prejšnjega člena,
– ukrepih, ki so potrebni za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih pri nadzoru na podlagi določb iz III. poglavja te uredbe,
– priglasitvah po prvem odstavku 18. člena te uredbe.

Ministrstvo ugotavlja vložnikovo usposobljenost predvsem na podlagi listin, ki jih je vložnik predložil v skladu s 4. členom te uredbe. Po pregledu prejete zahteve oceni, ali je potrebno opraviti ocenjevalni obisk na sedežu vložnika ali na drugih lokacijah, kjer se izvajajo dejavnosti, ki so predmet postopka, oziroma izvesti druge dokaze.

Kadar vložnik dokazuje svojo usposobljenost z listino iz zadnje alinee 4. člena te uredbe, ministrstvo preveri pokritost obsega nalog, ki so predmet zahteve, z obsegom nalog, za katere je vložnik akreditiran, oziroma z obsegom nalog iz poročila o usposobljenosti.
Vložnik mora preskrbeti dokazila o usposobljenosti na lastne stroške. Če ministrstvo ugotovi, da so predložena dokazila o usposobljenosti pomanjkljiva in ne izkazujejo izpolnjenosti vseh zahtev ustreznega tehničnega predpisa, lahko do konca postopka naloži vložniku, da jih dopolni.
Ministrstvo šteje, da je vložnik usposobljen, če je predložil listino iz zadnje alinee 4. člena te uredbe v celotnem obsegu, kot ga določa ustrezni tehnični predpis. V takem primeru minister izda odločbo o določitvi za opravljanje posameznih nalog v postopkih ugotavljanja skladnosti.
Če se obsega nalog iz prvega odstavka tega člena ne pokrivata, ministrstvo opredeli obseg nalog vložnika, ki niso pokrite s predloženimi listinami, in naloži vložniku predložitev dodatnih dokazil oziroma sprejme sklep o izvedbi dodatnih dokazov.

Kadar vložnik zahtevi ne priloži ustreznih listin iz šeste alinee 4. člena, mu ministrstvo naloži, da naknadno predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje nalog, ki jih v skladu s predpisi o akreditaciji izda nacionalna akreditacijska služba, oziroma sprejme sklep o izvedbi dodatnih dokazov.

Na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, minister v soglasju z ministrom, pristojnim za tehnični predpis, izda odločbo, s katero odloči o vložnikovi zahtevi.

Odločba o določitvi organa za ugotavljanje skladnosti mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– navedbo tehničnega predpisa, na katerega se nanaša odločba,
– podroben opis obsega dela po odločbi, za katerega je bila ugotovljena usposobljenost,
– rok veljavnosti odločbe,
– enotno identifikacijsko številko organa za ugotavljanje skladnosti, ki jo dodeli minister,
– imenovane podpisnike listine o skladnosti.
Organu za ugotavljanje skladnosti, ki svojo usposobljenost izkaže z akreditacijsko listino, se izda odločba najdlje do konca veljavnosti akreditacijske listine.
Organu za ugotavljanje skladnosti, ki svojo usposobljenost izkaže s poročilom o usposobljenosti, ki ni starejše od treh mesecev, se izda odločba najdlje za štiri leta.
Odločba o določitvi organa za ugotavljanje skladnosti se lahko podaljša po preteku roka veljavnosti odločbe ali po preteku veljavnosti listin iz drugega in tretjega odstavka tega člena, če vložnik predloži veljavna dokazila iz 4. člena te uredbe.

Organ za ugotavljanje skladnosti lahko del jasno opredeljenih nalog odda podpogodbeniku, če le-ta lahko izkaže usposobljenost za izpolnjevanje predpisanih zahtev kot izhaja iz 4. člena te uredbe. Oddane naloge morajo dopolnjevati aktivnosti, ki jih opravlja organ za ugotavljanje skladnosti, in z njimi tvoriti nedeljivo celoto. Organ za ugotavljanje skladnosti je dolžan ugotoviti usposobljenost podpogodbenika, o tem voditi zapise ter prevzeti popolno odgovornost za njegovo izvedeno delo.
Organ za ugotavljanje skladnosti mora voditi evidenco podpogodbenikov in nalog, ki jim jih je oddal.

Organ za ugotavljanje skladnosti mora trajno izpolnjevati zahteve za določitev ter dokumentirati vse postopke ugotavljanja skladnosti, za katere je določen, prav tako pa mora nemudoma obvestiti ministrstvo o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na njegovo usposobljenost, obseg dejavnosti iz odločbe ali na izpolnjevanje zahtev za določitev.
Organ za ugotavljanje skladnosti mora hraniti vse zapise opravljenih delovnih nalog in njihovih rezultatov najmanj 10 let.

Organ za ugotavljanje skladnosti mora na zahtevo ministrstva sodelovati v preskusih strokovne usposobljenosti ali drugih primerjavah, določenih za organe za ugotavljanje skladnosti.
Organ za ugotavljanje skladnosti mora dovoliti ministrstvu dostop do vseh podatkov, ki so povezani z njegovim izpolnjevanjem zahtev za ugotavljanje skladnosti, ter dostop do vseh prostorov, kjer se izvajajo naloge, ki spadajo v obseg ugotavljanja skladnosti iz izdane odločbe.

Redni nadzor organa za ugotavljanje skladnosti, ki je svojo usposobljenost izkazal z akreditacijsko listino oziroma poročilom o usposobljenosti, ki ju je izdala nacionalna akreditacijska služba, opravlja nacionalna akreditacijska služba po postopkih akreditiranja oziroma ekvivalentnih postopkih v skladu z zakonom. Nacionalna akreditacijska služba poroča ministrstvu o rezultatih nadzora.

Ministrstvo lahko pri organu za ugotavljanje skladnosti opravi izredni nadzor, če obstaja dvom o pravilnosti njegovega delovanja. Po potrebi v izvedbo izrednega nadzora vključi tudi nacionalno akreditacijsko službo.

Če se pri nadzoru iz 14. oziroma 15. člena te uredbe ugotovi, da organ za ugotavljanje skladnosti ne izpolnjuje zahtev za določitev, minister izda sklep, s katerim naloži ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti.
Organ za ugotavljanje skladnosti je dolžan v določenem roku obvestiti ministrstvo o izvršitvi ukrepov, določenih v odločbi.
Če organ za ugotavljanje skladnosti ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v določenem roku, ministrstvo v soglasju s pristojnim ministrstvom izda odločbo o preklicu in izbriše organ za ugotavljanje skladnosti iz evidence.

Minister v soglasju s pristojnim ministrom prekliče izdano odločbo tudi, če organ za ugotavljanje skladnosti obvesti ministrstvo, da ne želi več opravljati nalog v okviru odločbe.

Ministrstvo obvešča sopogodbenice Republike Slovenije v okviru mednarodnih pogodb s področja izvajanja postopkov ugotavljanja skladnosti o določitvi in preklicu določitve organov za ugotavljanje skladnosti, ki izvajajo postopke po tehničnih predpisih, ki so predmet teh pogodb.
Če je v skladu s posebnim zakonom iz tretjega odstavka 1. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99), za določitev organa o ugotavljanju skladnosti pristojen drug upravni organ, mora slednji o izdaji ustrezne odločbe obvestiti ministrstvo zaradi izvedbe naloge iz prejšnjega odstavka tega člena in vnosa v evidenco iz drugega odstavka 2. člena te uredbe.

Ta uredba se ne nanaša na organe za ugotavljanje skladnosti, za katere so predpisane zahteve s tehničnimi predpisi, ki se izdajo s področja kmetijskih pridelkov, živil, živalske krme, semen in sadilnega materiala, kmetijskih in gozdnih rastlin, gozdnih lesnih sortimentov in mineralnih gnojil.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati uredba o pristojbinah in stroških za nadzor izvajanja preskušanja in certificiranja proizvodov, za katere je certificiranje obvezno (Uradni list RS, št. 43/97) in pravilnik o nadzoru izvajanja postopkov preskušanja in certificiranja (Uradni list RS, št. 40/97).
Z dnem uveljavitve te uredbe se v spodnji del certifikacijskega znaka po drugem odstavku 4. člena odredbe o videzu in uporabi certifikacijskega znaka za označevanje proizvodov, ki jih je treba certificirati (Uradni list RS, št. 55/96), namesto akreditacijske številke organa za ugotavljanje skladnosti vpiše identifikacijska številka organa za ugotavljanje skladnosti v skladu s četrto alineo prvega odstavka 10. člena te uredbe.

Za tehnične predpise, ki določajo obvezno certificiranje proizvodov in se uporabljajo na podlagi 20. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99), izdajajo organi za ugotavljanje skladnosti certifikate o skladnosti na obrazcih, ki jih dobijo pri ministrstvu.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.