Na podlagi 66. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91) in 15. člena statuta Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 13/99) sprejme Občinski svet občine Sveta Ana na 11. redni seji dne 25. 2. 2000
O D L O K
o varovanju virov pitne vode
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odlok določa varstvene pasove vodnih virov pitne vode na območju Občine Sveta Ana (v nadaljevanju: varstveni pasovi) in ukrepe za zavarovanje podzemne vode in črpališča pred onesnaževanjem.
Vodni viri pitne vode so:
– Lokavec,
– Rožengrunt.
2. člen
Gospodarjenje z vodnimi viri iz 1. člena mora biti skladno z določbami tega odloka.
II. VARSTVENI PASOVI
3. člen
Meje varstvenih pasov so določene na podlagi strokovnih osnov, opisane s številkami mejnih parcel, vrisane v prostorskih katastrskih načrtih 1:5000, ki so na vpogled pri občinskih upravnih organih in organih upravne enote, pristojne za urbanizem in varstvo okolja.
Seznam strokovnih osnov, na podlagi katerih so določene meje varstvenih pasov, je sestavni del tega odloka. Strokovne osnove so na vpogled pri upravnih organih Občine Sveta Ana.
Opis mej najožjega in ožjega varstvenega pasu je sestavni del tega odloka.
4. člen
Območje zajema in varstvena pasova so:
območje zajema:
I. najožji varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja;
II. ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja, ki je namenjen neposredni zaščiti črpališč pred onesnaženjem.
5. člen
Za vsak poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa.
III. VARSTVENI UKREPI
6. člen
Za varstvene ukrepe velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, prepovedi in obveznosti, ki veljajo za zunanje varstveno območje, veljajo tudi za ožja varstvena območja. In obratno, kar je dovoljeno za ožja varstvena območja, je dovoljeno tudi za zunanje varstveno območje.
Območje zajema
7. člen
V območju zajema je dovoljena le dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo. V območju zajema mora biti brezpogojno onemogočeno vsakršno onesnaženje ali okuženje vode.
Območje zajema najožjega varstvenega pasu mora biti v uporabi upravljalcev in mora biti fizično zavarovano fizično varovanje se izvaja z ograjo, ki je najmanj 10 metrov oddaljena od točke zajema.
Najožji varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja (I)
8. člen
V najožjem varstvenem pasu je:
Prepovedano:
1. graditi:
– proizvodne, obrtne in servisne objekte,
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– stanovanjske hiše in poslovne objekte,
– magistralne in regionalne ceste,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi,
– naftovode, ponikovalnice za odpadne vode,
– nove komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki zmanjšujejo količino vode vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– nova pokopališča;
2. izvajati:
– cestni in železniški tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– izkop gramoza ob in iz vodotokov in v novih gramoznicah,
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
3. uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode,
4. vgrajevati:
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice,
5. opredeljevati:
– nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa,
6. odlagati:
– odpadke.
9. člen
V najožjem varstvenem pasu je:
Obvezno:
– graditi neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– graditi utrjene neprepustne prometne in manipulacijske površine,
– odvajati v javno kanalizacijo fekalne in tehnološke odpadne vode,
– odvajati v javno kanalizacijo vode iz utrjenih prometnih in manipulacijskih površin,
– opremiti ceste z ustrezno signalizacijo,
– graditi lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je moč ujeti tudi rabljeno požarno vodo,
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.
10. člen
V najožjem varstvenem pasu je:
Dovoljeno:
1. izvajati:
– dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo,
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena delovna organizacija iz 15. člena ugotovi, da ne predstavljajo nevarnosti za kakovost in količino pitne vode,
– športno–rekreacijske dejavnosti;
2. graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu,
– objekte družbenega standarda za osnovno preskrbo prebivalstva,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev,
– skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3,
– športno-rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti;
3. adaptirati, nadzidati in prizidati:
– objekte in naprave, tako da ne ogrožajo virov pitne vode.
11. člen
V najožjem varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija obstoječih cest in drugih prometnih povezav izvedena tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo poniknitni v podtalnico.
Ožji varstveni pas (II) – s strogim režimom varovanja
12. člen
V širšem varstvenem pasu je:
Prepovedano:
1. graditi:
– proizvodne, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode,
– energetske objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja, kot jih dopuščajo predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi,
– nove komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki zmanjšujejo količino vode vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov;
2. izvajati:
– izkop gramoza ob in iz vodotokov ter v novih gramoznicah, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode,
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema;
3. vgrajevati:
– toplotne črpalke – izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice;
4. odlagati:
– odpadke.
13. člen
V ožjem varstvenem pasu je:
Obvezno:
– graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– graditi utrjene neprepustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo ali preko maščobnika v ponikovalnico,
– odvajati v javno kanalizacijo odpadne in tehnološke odpadne vode,
– graditi greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni moč odvajati fekalne vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic, te greznice so le začasne in sicer do zgraditve javne kanalizacije,
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.
14. člen
Skladišča za nafto, naftne derivate nevarne in škodljive snovi iz tretje alinee 1. točke 12. člena, morajo biti zgrajena in opremljena skladno s predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.
IV. POSEBNI UKREPI
15. člen
Za vse posege znotraj območja varstvenih pasov, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, z izjemo individualnih stanovanjskih hiš, mora investitor pridobiti na izdelani investijcijski program oceno vpliva posega na vodni vir, ki jo izdela zato pooblaščena inštitucija.
16. člen
Iz ocene vpliva posega na vodni vir mora biti razvidno, ali je poseg možno realizirati in pod kakšnimi pogoji.
17. člen
Investitor mora za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti mnenje zato pooblaščene inštitucije o tem, ali so v projektih za izvedbo posega upoštevani vsi pogoji iz ocene vpliva posega na vodni vir.
18. člen
Za sanacijo obstoječega stanja na varstvenih pasovih je na podlagi dopolnjenega posnetka stanja za posamezna območja obvezno izdelati smernice za sanacijo.
Nosilec izdelave smernic za sanacijo za posamezna območja je določen s strani Občine Sveta Ana.
19. člen
Smernice za sanacijo morajo predvsem vsebovati:
– prioriteto sanacije po območjih,
– prioriteto sanacije po področjih dejavnosti,
– objekte sanacije,
– nosilce sanacije,
– strokovne institucije za revizijo sanacijskih programov.
20. člen
Smernice za sanacijo sprejema Občinski svet občine Sveta Ana.
21. člen
Onesnaževalci na varstvenih pasovih morajo na podlagi smernic za sanacijo izdelati in izvajati sanacijske programe.
Izdelavo in izvajanje sanacijskih programov usklajuje in nadzorujejo zato pooblaščene inšpekcijske službe upravne enote.
22. člen
Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.
23. člen
Gradbišča morajo biti organizirana in urejena tako, da je onemogočeno onesnaževanje podtalnice.
24. člen
Skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, z izjemo skladišč na kurilno olje s prostornino do 5 m3, ki so na varstvenih pasovih in ustrezajo določbam tega odloka ter imajo uporabno dovoljenje, morajo lastniki in upravljalci vpisati v kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi na varstvenih pasovih vodnih virov.
Lastnik ali upravljalec dobi potrdilo o vpisu skladišča v kataster na podlagi predhodnega preizkusa pooblaščene organizacije za opravljanje pregledov ustreznih skladišč nafte, naftnih derivatov in nevarnih snovi.
25. člen
Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana in Inštitut za metalne konstrukcije Ljubljana sta organizaciji, pooblaščeni za opravljanje preizkusov ustreznih skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi.
Poročilo o opravljenem preizkusu mora lastnik ali upravljalcev dostaviti organu, ki vodi kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi.
26. člen
Skladišča za kurilno olje s prostornino 5 m3, ki so na varstvenih pasovih, morajo lastniki ali uporabniki prijaviti v kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi.
Ob prijavi skladišča mora lastnik ali uporabnik navesti konstrukcijo, velikost in starost skladišča.
27. člen
Organizacije, ki dobavljajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, smejo le-te dobaviti samo v skladišča, ki so vpisana v kataster ali prijavljena v evidenco.
28. člen
Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah in železnicah na območju ožjega in širšega varstvenega pasu je omejena na 40 km/h.
V. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA
29. člen
Za vzdrževanje režima v varstvenem pasu je odgovoren upravljalec vodovoda.
Upravljalec vodovoda mora nenehno skrbeti za sistematični pregled vode v skladu s pravilnikom o higienski neoporečnosti vode namenjeno za javno oskrbo prebivalstva in ob sumljivih pojavih obvestiti sanitarno inšpekcijo.
30. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
31. člen
Pristojna inšpekcijska služba lahko izda prepoved za opravljanje določene dejavnosti izven varovanega pasu, če se pokaže, da bi le-ta lahko škodljivo vplivala na kvaliteto in higiensko neoporečnost vode.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
32. člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 360.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s katero od naslednjih določb odloka:
1. 7. člena,
2. 8. člena (od 1. do 6. točke),
3. 9. člena,
4. 10. člena (od 1. do 3. točke),
5. 11. člena,
6. 12. člena (od 1. do 4. točke),
7. 13. člena,
8. 14. člena,
9. 17. člena,
10. 18. člena,
11. 21. člena,
12. 22. člena,
13. 23. člena,
14. 24. člena,
15. 25. člena,
16. 26. člena,
17. 27. člena,
18. 28. člena.
Z denarno kaznijo od 100.000 do 360.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 20.000 do 90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Določbe tega odloka se smiselno uporabljajo za določitev varstvenih pasov in ukrepov v njih pri obstoječih vodnih zajetjih, ki še niso vključena v ta odlok in tudi tistih, ki bodo zgrajena po uveljavitvi tega odloka.
34. člen
Dopolnjen posnetek stanja s seznamom onesnaževalcev na varstvenih pasovih mora biti izdelan v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka (prvi odstavek 18. člena).
35. člen
Sanacijski programi za ožji varstveni pas morajo biti izdelani skladno z opredelitvami v smernicah za sanacijo, vendar najpozneje v letu dni po sprejemu smernic za sanacijo (prvi odstavek 21. člena).
Sanacijski programi za širši varstveni pas morajo biti izdelani skladno z opredelitvami v smernicah za sanacijo, vendar najpozneje v 24 mesecih po sprejemu smernic za sanacijo (prvi odstavek 21. člena).
36. člen
Lastniki ali upravljalci skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi na varstvenih pasovih morajo le-te vpisati v kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi na varstvenih pasovih 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Lastniki ali uporabniki skladišč za kurilno olje s prostornino do 5m3 morajo le-te prijaviti v evidenco skladišč za kurilno olje s prostornino do 5m3 na varstvenih pasovih 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
37. člen
Lastniki ali upravljalci so dolžni v letu dni po uveljavitvi odloka prilagoditi skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi določbam tega odloka.
38. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 32403-001/00
Sveta Ana, dne 25. februarja 2000.
Župan
Občine Sveta Ana
Bogomir Ruhitel l. r.
