Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Podjetja za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, p.o., Kamnik, in na zahtevo Vlade Republike Slovenije na seji dne 2. marca 2000

Sklep o ustanovitvi lovišč v Občini Cerklje (Uradni list RS, št. 3/98) in šesta alinea 3. točke 7. člena statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/95, 16/96 in 1/97) se razveljavita.

1. Pobudnik izpodbija sklep o ustanovitvi lovišča v Občini Cerklje (v nadaljevanju: sklep), s katerim je bilo na območju občine ustanovljeno novo lovišče v približnem obsegu 5000 hektarjev in dano v upravljanje Lovski družini Cerklje, hkrati pa je bil iz območja novonastalega lovišča izločen pobudnik. Novo ustanovljeno lovišče predstavlja del lovišča, ki ga je ustanovil Izvršni svet Skupščine LR Slovenije in ga na podlagi sporazuma št. 323-02/82-77-II/ČE z dne 6. 7. 1982 dal v upravljanje Zavodu za gojitev divjadi Kozorog Kamnik za nedoločen čas. Ta zavod je kot gojitveno lovišče ustanovil Izvršni svet Skupščine LR Slovenije leta 1961 na podlagi takratnih predpisov o lovstvu. Vlada je s sklepom št. 323-02/10- 2/1-82 z dne 22. 6. 1990 potrdila meje, obseg in naloge gojitvenih lovišč.
2. Pobudnik izpodbija tudi šesto alineo 3. točke 7. člena statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: statut), po kateri ima občina med zadevami javnega pomena tudi nalogo, da upravlja z lovno površino na območju občine.
3. Vlada je z dopisom z dne 17. 6. 1998 obvestila ustavno sodišče, da se strinja s pobudo, z dopisom z dne 16. 7. 1998 pa je tudi sama vložila zahtevo za začetek postopka za oceno skladnosti sklepa in statuta z ustavo in zakonom.
4. Po navedbah pobudnika in vlade naj bi bil sklep v neskladju z naslednjimi določbami ustave in zakonov:
– z 2. členom ustave, ker ureja vprašanja, za katera ni pristojen;
– s 140. členom ustave, v katerem so občine kot lokalne skupnosti in njihove funkcije opredeljene povsem drugače kot v prejšnji ustavi;
– z 2. točko prvega odstavka 22. člena, ter s 23., 25. in 27. členom zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in 29/88 – v nadaljevanju: ZVGLD), po katerih lahko vlada ustanovi lovišče, ki ima širši pomen za ohranitev in gojitev divjadi ter za napredek lovstva in ga da v upravljanje lovski organizaciji;
– z 21. členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 6/97 in 70/97 – v nadaljevanju: ZLS), ki določa pristojnosti in naloge novih občin in v katerem ni predvidena pristojnost občine na področju varstva, gojitve in lova divjadi ter upravljanja lovišč;
– z 9. podtočko III. točke 3. člena zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95 in 44/96 – odločba US – v nadaljevanju: ZPDF), po kateri upravne naloge, ki so določene kot pristojnosti občinskih organov v ZVGLD, opravljajo upravne enote.
5. Po navedbah pobudnika in vlade je izpodbijana določba statuta v neskladju z istimi določbami ustave ter ZLS, s katerim je v neskladju tudi sklep. Poleg tega naj bi bila v neskladju še z naslednjimi določbami zakonov:
– s 23. členom ZVGLD, po katerem ustanovitelj izroči lovišče v upravljanje lovski organizaciji in ne občini ter
– s 17. in 111. členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96 – v nadaljevanju: ZVO), ki določata, da so prosto živeče divje živali lastnina države.
6. Pobudnik in vlada predlagata, naj ustavno sodišče glede na razloge iz pobude in zahteve odpravi sklep in razveljavi izpodbijano določbo statuta.
7. Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes s tem, da ima na podlagi aktov prejšnjega Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije pravico upravljati z lovišči na spornem območju in da pomeni izpodbijani sklep poseg v njegove pridobljene pravice.
8. Občina Cerklje v odgovoru na pobudo in zahtevo navaja, da pobudnik napačno razlaga določbe 22. člena ZVGLD glede ustanavljanja lovišč. Po prvem odstavku 22. člena ZVGLD je namreč ustanavljanje lovišč predvsem pravica občine, saj lahko vlada ustanavlja lovišča le v primeru, kadar ima ustanovitev lovišča širši pomen za ohranitev in gojitev divjadi ter za napredek lovstva. Izpodbijana akta sta zato v skladu z navedeno opredelitvijo pristojnosti občin po ZVGLD. Odločitev občinske skupščine oziroma zdaj občinskega sveta o ustanovitvi lovišč in dodelitvi lovišč v upravljanje lovski organizaciji je oblastni akt najvišjega kolektivnega organa v občini in nima značaja upravne odločbe. Ustanavljanje lovišč ni upravna naloga, zato ta naloga z ZPDF ni bila prenešena na upravne enote, temveč je še naprej ostala v pristojnosti občin. Zato trditev pobudnika, da so z uveljavitvijo ZPDF vse naloge s področja lovstva prešle od občin na upravne enote, ni utemeljena, saj so bile z navedenim zakonom prenešene na upravne enote le upravne naloge občin, kamor pa ustanavljanje lovišč ne sodi. Takšno stališče glede nalog občin po ZVGLD naj bi sprejelo tudi Ministrstvo za notranje zadeve. V odgovoru občina zanika tudi zatrjevano neskladje med izpodbijanima aktoma in 17. členom ZVO, po katerem so prosto živeče divje živali lastnina države. Občina namreč z izpodbijanima aktoma v takšno pravico države ni posegla, temveč je z njima le realizirala svojo pristojnost po 22. členu ZVGLD. Sicer pa se občina ne strinja z navedeno rešitvijo po 17. členu ZVO in meni, da so prosto živeče divje živali nikogaršnja last oziroma v skrajnem primeru last lastnika zemljišča, na katerem živijo. Občina še navaja, da je pobudnik opustil upravljanje dela lovišča (v fazaneriji Kozorog v Cerkljah) in da je s tem prenehal zakonski pogoj “širšega pomena za ohranitev divjadi ter za napredek lovstva“, na podlagi katerega mu je vlada dodelila lovišče v upravljanje.

9. Ustavno sodišče je sprejelo pobudo in s sklepom št. U-I-100/98 z dne 7. 5. 1998 zadržalo izvrševanje izpodbijanega sklepa.
10. Temeljni predpis, ki ureja vprašanja lovstva ter na katerega se nanaša sporna problematika iz pobude in zahteve, je ZVGLD. Ta zakon je bil sprejet leta 1976 in doslej še ni bil spremenjen, razen leta 1986 glede višine denarnih kazni (valorizacija) kot posledica inflacijskih gibanj. ZVGLD glede ustanavljanja in dodeljevanja lovišč določa (22. do 27. člen):
– lovišča ustanavlja občinska skupščina (občinski svet);
– kadar imajo lovišča širši pomen za ohranitev in gojitev divjadi ter za napredek lovstva, jih ustanavlja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (vlada);
– ustanovitelj izroči lovišče v upravljanje eni lovski organizaciji brez odškodnine;
– lovišče se izroči v upravljanje za nedoločen čas;
– lovišče se izroči v upravljanje lovski organizaciji, ki zagotavlja pogoje za varstvo in gojitev divjadi in za pospeševanje lovstva;
– z lovsko organizacijo, ki dobi lovišče v upravljanje, sklene ustanovitelj lovišča pisni sporazum;
– ustanovitelj lovišča sme lovski organizaciji ob določenih pogojih odvzeti lovišče in ga dodeliti drugi lovski organizaciji.
11. Iz navedenih določb ZVGLD nesporno izhaja, da sme gojitvena lovišča, to so lovišča s širšim pomenom za ohranitev divjadi ter za napredek lovstva, ustanavljati le vlada in da lahko le vlada izroča takšna lovišča v upravljanje lovskim organizacijam. V skladu z navedenimi pooblastili je takratni Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s sporazumom z dne 6. 7. 1982 izročil pobudniku gojitveno lovišče Kozorog v nadaljnje upravljanje za nedoločen čas. V tem sporazumu so bile podrobno določene meje lovišča. Navedeno gojitveno lovišče je po odloku o določitvi lovskogojitvenih območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34/83) določeno kot lovišče (v okviru Gorenjskega lovskogojitvenega območja), s katerimi upravlja ZGD “Kozorog“ Kamnik. Sporazum, s katerim je bilo navedeno gojitveno lovišče izročeno v upravljanje pobudniku, doslej ni bil spremenjen, vlada pa tudi ni sprejela kakšnih drugih ukrepov, s katerimi bi bila pobudniku odvzeta pravica upravljanja z loviščem.
12. Občina Cerklje je z izpodbijanim sklepom ustanovila novo lovišče, ki predstavlja del gojitvenega lovišča, s katerim upravlja pobudnik, in ga dala v upravljanje drugemu uporabniku. S tem je občina s svojim aktom posegla v pristojnosti, ki jih ZVGLD daje le vladi. Zato je izpodbijani sklep v nasprotju z določbami 2. točke prvega odstavka 22. člena ZVGLD. Izpodbijani sklep, ki je iz območja lovišča izločil pobudnika, pa je v nasprotju tudi z določbami 27. člena ZVGLD, po katerih sme lovišče odvzeti lovski organizaciji le ustanovitelj lovišča (kar je v tem primeru nesporno vlada). Glede na navedeno neskladje z zakonom je ustavno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo. Pobudnik in vlada sta sicer predlagala odpravo sklepa, vendar se je ustavno sodišče odločilo za razveljavitev, saj je bilo izvrševanje sklepa začasno zadržano, tako da sklep ni mogel povzročiti škodljivih posledic.
13. V šesti alinei 3. točke 7. člena statuta je kot naloga občine na področju upravljanja predvideno tudi “upravljanje z lovno površino na področju Občine Cerklje“. Takšna ureditev ni v skladu z določbami 23. in 25. člena ZVGLD, po katerih se lovišča izročijo v upravljanje lovskim organizacijam. Občina po 1. točki prvega odstavka 22. člena ZVGLD sicer lahko ustanavlja lovišča, vendar z njimi ne more upravljati sama, temveč jih mora dati v upravljanje lovskim organizacijam. Glede na navedeno neskladje z zakonom je ustavno sodišče izpodbijano določbo statuta razveljavilo.
14. Ker so že navedena neskladja z zakonom zadosten razlog za razveljavitev sklepa in izpodbijanih določb statuta, se ustavno sodišče ni spuščalo v presojo drugih izpodbojnih razlogov, navedenih v pobudi in zahtevi.

15. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi tretjega odstavka 45. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.