Uradni list

Številka 26
Uradni list RS, št. 26/2000 z dne 24. 3. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 26/2000 z dne 24. 3. 2000

Kazalo

1244. Pravilnik o naravni mineralni vodi in izvirski vodi, stran 3489.

Na podlagi 21. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99) in za izvrševanje zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne uporabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v soglasju z ministrom za zdravstvo
P R A V I L N I K
o naravni mineralni vodi in izvirski vodi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik predpisuje pogoje za naravno mineralno vodo, ki morajo biti izpolnjeni, da se naravna mineralna voda prizna kot naravna mineralna voda in pogoje, ki jih morata izpolnjevati naravna mineralna voda in izvirska voda za izkoriščanje in v prometu.
2. člen
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za naravno mineralno vodo in izvirsko vodo iz uvoza.
3. člen
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za vodo, ki je naravno zdravilno sredstvo ter za naravno mineralno vodo, ki se na izviru uporablja v zdravilne namene v naravnih zdraviliščih.
4. člen
Naravna mineralna voda je voda, ki ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenim pred kakršnimkoli onesnaženjem, in izteka ali se črpa na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin. Imeti mora čistost, ki je enaka kot na izvoru in ima lahko določene učinke, ugodne za zdravje, ki izhajajo iz vsebnosti mineralov, elementov v sledeh ali drugih sestavin.
Izvirska voda je voda, ki ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenim pred kakršnimkoli onesnaženjem in je namenjena za prehrano ljudi v svojem naravnem stanju ter se črpa in polni na njenem izviru.
II. POSEBNE DOLOČBE
1. Naravna mineralna voda
A) Priznavanje
5. člen
Naravna mineralna voda je lahko v prometu le, če jo je priznal minister, pristojen za prehrano, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
Vlogo za pridobitev priznavanja naravne mineralne vode lahko vloži proizvajalec ali uvoznik naravne mineralne vode na ministrstvo, pristojno za prehrano, ki ji mora priložiti rezultate opravljenih raziskav iz priloge 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del, in sicer z naslednjih vidikov:
– geoloških in hidrogeoloških;
– fizikalnih in fizikalno-kemijskih;
– senzoričnih;
– kemijskih;
– mikrobioloških;
– po potrebi farmakološke, fiziološke in klinične raziskave, obvezno pa pri mineralnih vodah, ki tako na izviru kot po polnjenju, vsebujejo v 1 kg vode manj kot 1000 mg raztopljenih mineralnih snovi ali manj kot 250 mg prostega ogljikovega dioksida.
6. člen
Bistvene lastnosti naravne mineralne vode, kot so sestava, temperatura in druge, morajo ostati stalne v okviru naravnih nihanj, in sicer + / - 20% povprečne letne vrednosti za ione, katerih ekvivalentni delež je enak ali večji od 20 mmol%. Na lastnost naravne mineralne vode ne smejo vplivati nihanja v pretoku vode, ki se črpa iz izvira.
Snovi, katerih mejne vrednosti so določene v prilogi 1 tega pravilnika, ne smejo presegati najvišjih predpisanih vrednosti.
7. člen
Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega pravilnika, lahko minister, pristojen za prehrano, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, prizna naravno mineralno vodo iz uvoza, če uvoznik vlogi za priznavanje naravne mineralne vode priloži potrdilo o priznavanju te vode pristojnega organa te države izvoznice, v skladu z določbo 18. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99).
8. člen
Za priznavanje naravne mineralne vode mora le-ta izpolnjevati pogoje iz tega pravilnika.
Minister, pristojen za prehrano, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije blagovno znamko, ime izvira in kraj izkoriščanja naravne mineralne vode, pri mineralnih vodah iz uvoza pa tudi ime države proizvajalca.
Za uvoznike naravne mineralne vode priznavanje velja največ 5 let od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije, in se lahko podaljša, če uvoznik naravne mineralne vode poda predlog za njegovo podaljšanje v 6 mesecih pred iztekom petletnega roka.
B) Pogoji za izkoriščanje in dajanje v promet
9. člen
Vode se smejo črpati le iz izvirov, za katere je minister, pristojen za okolje, izdal vodnogospodarsko dovoljenje ali je Vlada Republike Slovenije izdala koncesijo o izkoriščanju vode.
Naravna mineralna voda in izvirska voda se lahko iz izvirov iz prejšnjega odstavka izkoriščata in dajeta v promet, če so izpolnjeni pogoji iz priloge 2 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.
10. člen
Embalaža, ki se uporablja za polnjenje naravne mineralne vode, mora omogočiti takšno zapiranje, da preprečuje vsako možnost ponaredbe ali kontaminacije.
C) Mikrobiološki pogoji
11. člen
Naravna mineralna voda na izviru in v prometu ne sme vsebovati:
– parazitov in patogenih mikroorganizmov;
– Escherichia coli, drugih koliformnih bakterij, enterokokov ter Pseudomonas aeruginosa v 250 ml vzorca;
– sporogenih sulfitreducirajočih anaerobnih bacilov v 50 ml vzorca.
12. člen
V naravni mineralni vodi na izviru, skupno število kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, ne sme presegati naslednjih vrednosti:
– 5 v 1 ml pri temperaturi 37° C in 24-urni inkubaciji na hranljivem agarju,
– 20 v 1 ml pri temperaturi 22° C in 72-urni inkubaciji na hranljivem agarju.
V naravni mineralni vodi na izviru mora število kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, ki izhajajo iz naravnega okolja, ustrezati njenemu običajnemu številu kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, kar dokazuje, da je izvir zaščiten pred vsemi onesnaževalci oziroma kontaminanti.
Običajno število kolonij, sposobnih za razmnoževanje iz prejšnjega odstavka, pomeni sprejemljivo stalno skupno število kolonij pred kakršnimkoli postopkom obdelave, vrsta in količina števila teh kolonij, ki se upošteva za priznavanje naravne mineralne vode, pa mora biti preverjena najmanj enkrat letno, v skladu s 3. točko priloge 2 tega pravilnika.
13. člen
V naravni mineralni vodi, ki je v prometu, skupno število kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, ne sme presegati naslednjih vrednosti:
– 20 v 1 ml (pri temperaturi 37° C in 24-urni inkubaciji na hranljivem agarju);
– 100 v 1 ml (pri temperaturi 22° C in 72-urni inkubaciji na hranljivem agarju).
Skupno število kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, se mora ugotavljati najpozneje v 12 urah po polnjenju naravne mineralne vode, katera mora biti v tem času na temperaturi 4° C + / -1°C.
14. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena sme naravna mineralna voda, ki je v prometu, vsebovati tudi skupno število kolonij mikroorganizmov sposobnih za razmnoževanje, ki so posledica običajnega povišanja vsebnosti bakterij, kot jih je naravna mineralna voda imela na izviru in pod pogojem, da je organoleptično ustrezna, kar se preverja z rednimi analizami.
Č) Postopki obdelave
15. člen
Prepovedan je vsak postopek obdelave naravne mineralne vode, ki bi lahko spremenil običajno število kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, kot je razkuževanje s katerimikoli sredstvi, dodajanje bakteriostatičnih sredstev oziroma uporaba kateregakoli drugega postopka.
16. člen
Naravna mineralna voda se lahko obdeluje le z naslednjimi postopki:
– izločanje neobstojnih spojin, kot so železove in žveplove spojine, s filtracijo in dekantiranjem, po potrebi po predhodnem prezračevanju (oksidacija); takšna obdelava je dovoljena le, če se s tem ne spremeni sestava vode glede drugih bistvenih sestavin, značilnih za to vodo;
– izločanje železovih, manganovih in žveplovih spojin ter arzena iz določenih naravnih mineralnih vod s pomočjo zraka, obogatenega z ozonom, če ta postopek ne spremeni sestave vode glede njenih značilnih sestavin;
– popolno ali delno odvzemanje prostega ogljikovega dioksida z uporabo izključno fizikalnih postopkov.
Naravno mineralno vodo ni dovoljeno obdelovati z nobenimi postopki dodajanja, razen dodajanja ali ponovnega dodajanja ogljikovega dioksida in pod pogoji iz 18. člena tega pravilnika.
D) Razvrščanje in označevanje
17. člen
Glede na vsebnost in izvor ogljikovega dioksida se naravna mineralna voda razvršča v naslednje kategorije in označuje kot:
– naravna mineralna voda brez ogljikovega dioksida;
– naravna mineralna voda z naravno vsebnostjo ogljikovega dioksida;
– naravna mineralna voda z dodanim lastnim ogljikovim dioksidom;
– naravna mineralna voda z dodanim ogljikovim dioksidom;
– slatina ali kisla voda, če naravna vsebnost prostega ogljikovega dioksida na izviru znaša več kot 250 mg/l.
18. člen
Naravna mineralna voda brez ogljikovega dioksida je voda, ki ne vsebuje ogljikovega dioksida.
Naravna mineralna voda z naravno vsebnostjo ogljikovega dioksida je voda, ki ima po morebitni pripravi in polnjenju enako vsebnost ogljikovega dioksida kot na izviru, tudi v primeru, ko se zaradi priprave naravne mineralne vode ogljikov dioksid sprošča in se ga pozneje nadomesti z ustrezno količino iz istega izvira.
Naravna mineralna voda z dodanim lastnim ogljikovim dioksidom je voda, ki ima po morebitni pripravi in polnjenju višjo vsebnost ogljikovega dioksida kot na izviru.
Naravna mineralna voda z dodanim ogljikovim dioksidom je voda, ki ji je dodan ogljikov dioksid, ki ni iz istega izvira, kot naravna mineralna voda.
Slatina ali kisla voda je voda, pri kateri znaša naravna vsebnost prostega ogljikovega dioksida na izviru več kot 250 mg/l.
19. člen
Naravna mineralna voda, ki je v prometu, mora biti označevana skladno s predpisom o splošnem označevanju predpakiranih živil in z navedbami:
– kraja izkoriščanja izvira in ime izvira;
– kemijske sestave, ki navaja značilne sestavine, datuma opravljene analize in organizacije, ki jo je opravila;
– podatkov o vseh morebitnih postopkih obdelave iz 16. člena tega pravilnika.
20. člen
Naravna mineralna voda, ki izvira iz enega in istega izvira, mora biti v prometu le pod eno blagovno znamko, saj bi sicer lahko zavajala potrošnika, da naravna mineralna voda izhaja iz različnih izvirov.
Na označbi se lahko opisno navede tudi ime kraja izvira, pod pogojem, da se nanaša na naravno mineralno vodo, ki se črpa v kraju, ki ga opis navaja, ter pod pogojem, da le-ta ni zavajajoč.
Če označba, ki vsebuje navedbo kraja, ni identična z imenom izvira ali krajem črpanja naravne mineralne vode, mora biti kraj ali ime izvira napisan s črkami, ki so najmanj 1,5-krat večje in širše od črk prodajne označbe izdelka.
21. člen
Pri naravni mineralni vodi, ki je v prometu, je prepovedano uporabljati označbe, blagovne znamke, zaščitne znamke, slike ter druge slikovne ali neslikovne navedbe, ki bi:
– prikazovale lastnosti, ki jih naravna mineralna voda nima, zlasti glede izvora, rezultatov analiz, datuma izdaje dovoljenja za njeno izkoriščanje in podobnimi navedbami;
– povzročale zamenjavo s pitno vodo, ki nima lastnosti naravne mineralne vode, zlasti glede uporabe imena naravna mineralna voda.
22. člen
Prepovedana je uporaba označb, s katerimi se pripisuje naravni mineralni vodi lastnosti, ki se nanašajo na preprečevanje, zdravljenje oziroma ozdravitev bolezni.
Pri označevanju naravne mineralne vode glede vsebnosti sestavin iz priloge 3 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del, morajo biti izpolnjene zahteve iz te priloge.
Minister, pristojen za zdravstvo, lahko dovoli za posamezno naravno mineralno vodo navedbo nekaterih njenih učinkov, kot je spodbuja prebavo, lahko deluje odvajalno in podobno, če taka navedba ni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Minister, pristojen za zdravstvo, lahko predpiše pogoje za vsebnost določenih sestavin v naravni mineralni vodi in izvirski vodi, da je primerna za pripravo hrane za dojenčke ter dodatne pogoje za njeno navedbo primerna za pripravo hrane za dojenčke.
2. Izvirska voda
23. člen
Izvirska voda mora izpolnjevati pogoje glede:
– izkoriščanja in dajanja v promet iz 9. člena tega pravilnika;
– embalaže iz 10. člena tega pravilnika;
– mikrobioloških pogojev iz 11., 12., 13. in 14. člena tega pravilnika;
– postopkov obdelave iz 15. in 16. člena tega pravilnika.
Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora izvirska voda ustrezati določbam predpisa, ki ureja zdravstveno ustreznost pitne vode, razen za amonij do 0,5 mg/L in mangan do 2 mg/L kot geogeni spojini.
24. člen
Izvirska voda, ki je v prometu, mora biti označena skladno s predpisom o splošnem označevanju predpakiranih živil, 20., 21. členom tega pravilnika ter z naslednjimi podatki o:
– kraju izkoriščanja izvira in imenu izvira;
– morebitnih postopkih obdelave iz 16. člena tega pravilnika.
3. Ugotavljanje skladnosti
25. člen
Za ugotavljanje skladnosti naravne mineralne vode in izvirske vode s predpisanimi pogoji se lahko uporabljajo metode vzorčenja iz priloge 4 tega pravilnika in katerekoli znanstveno preverjene in validirane analizne metode.
Za izvajanje inšpekcijskega nadzora oziroma kadar se pojavi dvom o rezultatih, dobljenih po analitskih metodah iz prejšnjega odstavka, pa se uporabljajo metode vzorčenja in analizne metode iz priloge 4 tega pravilnika.
Ugotavljanje skladnosti iz prvega odstavka tega člena opravljajo organizacije, ki jih določi minister, pristojen za prehrano, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, v skladu s pravilnikom o kriterijih za imenovanje organizacij za preskušanje (Uradni list RS, št. 63/99).
26. člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvajata Tržni inšpektorat Republike Slovenije in Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Vloge za priznavanje naravne mineralne vode, ki je že v prometu, se morajo vložiti najpozneje do 31. 12. 2000.
28. člen
Zadnji stolpec tabele iz 4.6 točke priloge 1 tega pravilnika, ki določa mejne vrednosti za toksične substance, se začne uporabljati 1. 1. 2001.
Slovenski standardi iz zadnjega stolpca priloge 4 tega pravilnika, ki se nanašajo na analizne metode in so označeni kot SIST DIN, se začnejo uporabljati najpozneje 1. 6. 2000.
29. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o kakovosti naravne mineralne vode (Uradni list SFRJ, št. 58/78).
Naravna mineralna voda, ki je označena po določbah pravilnika iz prejšnjega odstavka, je lahko v prometu do dneva pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
30. člen
Do imenovanja organizacij iz tretjega odstavka 25. člena tega pravilnika, ugotavljajo skladnost naravne mineralne vode in izvirske vode po predpisanih pogojih, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto.
31. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-8/99
Ljubljana, dne 29. februarja 2000.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj l. r.
Soglašam!
Minister za zdravstvo
dr. Marjan Jereb l. r.
PRILOGA 1

         RAZISKAVE ZA PRIZNAVANJE NARAVNE MINERALNE VODE

1. Zahteve za geološke in hidrogeološke raziskave:

1.1 točna lega zajetja z označeno nadmorsko višino na zemljevidu
v merilu največ 1:1000;

1.2 podrobno geološko poročilo o izvoru in naravi zemljišča;

1.3 stratigrafski opis hidrogeoloških plasti;

1.4 opis izvedbe zajetja;

1.5 označba ozemlja ali podrobnosti o drugih ukrepih, ki ščitijo
izvir pred onesnaženjem.

2. Zahteve za fizikalne in fizikalno-kemijske raziskave:

2.1 izdatnost izvira;

2.2 temperatura vode ob izviru in sočasno merjenje temperature
okolja;

2.3 medsebojna odvisnost značilnosti zemljišča in značilnosti ter
vrste mineralnih snovi v vodi;

2.4 suhi preostanek pri 180 stopinj C in 260stopinj C;

2.5 električna prevodnost in redoks potencial, pri čemer se
navede referenčno temperaturo;

2.6 koncentracija vodikovih ionov (pH);

2.7 stopnja radioaktivnosti na iztoku izvira.

3. Zahteve za senzorične lastnosti:

3.1 izgled (barva, motnost), vonj in okus vode na mestu črpanja.

4. Zahteve za kemijske raziskave:

4.1 glavne sestavine (mg/L):

 Kationi:

 natrij (Na+)

 kalij (K+)

 amonij (NH4+)

 magnezij (Mg2+)

 kalcij (Ca2+)

 stroncij (Sr2+)

 železo (Fe2+/3+)

 litij (Li+)

 mangan (Mn2+)

 barij (Ba2+)

 Anioni:

 fluorid (F-)

 klorid (Cl-)

 bromid (Br-)

 jodid (I-)

 nitrit (NO2-)

 nitrat (NO3-)

 sulfat (SO42-)

 hidrogenfosfat (HPO42-)

 hidrogenkarbonat (HCO3-)

4.2 nedisociirane snovi:

 silicijeva kislina (preračunana kot H2SiO3)

 borova kislina (H3BO3)

4.3 raztopljeni plini:

 ogljikov dioksid (CO2)

4.4 vsota raztopljenih mineralnih trdnih snovi;

4.5 elementi v sledovih:

 berilij (Be)

 arzen (As)

 kadmij (Cd)

 krom (Cr)

 živo srebro (Hg)

 nikelj (Ni)

 svinec (Pb)

 antimon (Sb)

 selen (Se)

 aluminij (Al)

 baker (Cu)

 cink (Zn)

 kobalt (Co)

 srebro (Ag)

 kositer (Sn)

 rubidij (Ru)

 uran (U)

 cezij (Ce)

 vanadij Va)

 molibden (Mo)

4.6 dovoljene mejne vrednosti:

--------------------------------------------------------------------------------
Toksične substance   Izraženo kot     Najvišje dovoljene      Najvišje dovoljene
                                               vrednosti            vrednosti***
--------------------------------------------------------------------------------

Antimon**                      Sb          10 mikrogram/l          3 mikrogram/l

Arzen*                         As          50 mikrogram/l         10 mikrogram/l

Kadmij**                       Cd           5 mikrogram/l          3 mikrogram/l

Krom                           Cr          50 mikrogram/l         50 mikrogram/l

Svinec                         Pb          50 mikrogram/l         10 mikrogram/l

Živo srebro                    Hg           1 mikrogram/l          1 mikrogram/l

Nikelj**                       Ni          50 mikrogram/l         20 mikrogram/l

Selen                          Se          10 mikrogram/l         10 mikrogram/l

Borova kislina **           H3BO3                 30 mg/l                30 mg/l

Fluorid**                      F-                  2 mg/l               1,5 mg/l

Mangan**                       Mn                  2 mg/l                 2 mg/l

Sulfid**                      H2S               0,05 mg/l              0,05 mg/l

Barij                          Ba                  1 mg/l                0,7mg/l

--------------------------------------------------------------------------------

* vrednost po morebitnem postopku obdelave
** geogenega porekla
*** vrednosti začnejo veljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski
uniji

4.7 Organski in anorganski onesnaževalci ne smejo biti prisotni,
posamezne parametre pa določa predpis, ki ureja zdravstveno
ustreznost pitne vode.

5. Zahteve za mikrobiološke raziskave:

 Mikrobiološka ocena mora vsebovati dokaze o:

5.1 odsotnosti parazitov in patogenih mikroorganizmov;

5.2 ugotovitvi števila kolonij, sposobnih za razmnoževanje, ki
kažejo na fekalno okužbo:

 a) odsotnost Escherichia coli in drugih koliformov v 250 ml pri
temperaturah 37 stopinj C in 44,5stopinj C;

 b) odsotnost enterokokov v 250 ml;

 c) odsotnost sporogenih sulfitreducirajočih anaerobov v 50 ml;

 d) odsotnost Pseudomonas aeruginosa v 250 ml;

5.3 določitvi skupnega števila kolonij, sposobnih za
razmnoževanje, na ml vode:

 a) pri temperaturi 20 do 22 stopinj C v 72 urah na hranljivem
agarju;

 b) pri temperaturi 37 stopinj C v 24 urah na hranljivem agarju.

6. Zahteve za farmakološke, fiziološke in klinične raziskave:

6.1 Raziskave, ki morajo biti opravljene v skladu z znanstveno
priznanimi metodami, morajo dokazati posebne lastnosti naravne
mineralne vode in njene učinke na človekov organizem, kot je
diureza, želodčna in črevesna funkcija, izravnavanje pomanjkanja
mineralnih snovi ipd.

6.2 Če se ugotovi, da veliko število opravljenih kliničnih
raziskovanj kaže stalne in ujemajoče se rezultate, se le-ti lahko
priznajo za vode s podobno sestavo namesto raziskav iz prejšnje
točke.

PRILOGA 2

           POGOJI ZA IZKORIŠČANJE IN DAJANJE V PROMET

1. Oprema za izkoriščanje naravne mineralne vode mora biti
nameščena tako, da se prepreči vsaka možnost okužbe in da se
ohranijo lastnosti, ki jih ima naravna mineralna voda na izviru.

V ta namen še posebej velja:

- da mora biti izvir vode ali njegov iztok zaščiten pred
možnostjo kakršnegakoli onesnaženja;

- da morajo biti zajetje, cevovodi in rezervoarji izdelani iz
materialov, primernih za pitno vodo, ter narejeni tako, da je
onemogočena kakršnakoli kemijska, fizikalno-kemijska ali
mikrobiološka sprememba te vode;

- da so pri samem izkoriščanju, še posebej pri napravah in opremi
za pranje in polnjenje, izpolnjene higienske zahteve. To še
posebej velja za embalažo, ki mora biti obdelana ali izdelana
tako, da ne spreminja mikrobioloških in kemijskih lastnosti vode;

- da je prepovedan prevoz vode v drugi embalaži kot v tisti, v
kateri se daje v promet;

- da mora transport vode, od vrelca do polnilnice, potekati
izključno po cevovodih.

2. Če se med izkoriščanjem ugotovi, da voda ne izpolnjuje
mikrobioloških in kemijskih zahtev tega pravilnika, ali če kažejo
okoliščine na neko drugo onesnaženje izvira, mora oseba, ki
izkorišča izvir, takoj prekiniti vse postopke, še zlasti postopek
polnjenja, oziroma dajanja v promet, dokler se ne odpravi vzrok
onesnaženja in voda ponovno ustreza zahtevam tega pravilnika.

3. Najmanj enkrat letno Tržni inšpektorat Republike Slovenije in
Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, v skladu s svojimi
pristojnostmi in pooblastili, izvajata nadzor nad izvrševanjem 1.
točke te priloge ter čistosti na izvoru naravne mineralne vode.


PRILOGA 3

  POGOJI ZA OZNAČEVANJE VSEBNOSTI  DOLOČENIH SESTAVIN V NARAVNI MINERALNI VODI

--------------------------------------------------------------------------------
Navedba                            Pogoji
--------------------------------------------------------------------------------

Nizka vsebnost mineralov           Vsebnost raztopljenih trdnih snovi ni večja
                                   od 500 mg/l

Zelo nizka vsebnost mineralov      Vsebnost raztopljenih trdnih snovi ni večja
                                   od 50 mg/l

Bogata z mineralnimi solmi         Vsebnost raztopljenih trdnih snovi večja od
                                   1500 mg/l

Vsebuje hidrogenkarbonat           Vsebnost hidrogenkarbonata večja od 600 mg/l

Vsebuje sulfat                     Vsebnost sulfata večja od 200 mg/l

Vsebuje klorid                     Vsebnost klorida večja od 200 mg/l

Vsebuje kalcij                     Vsebnost kalcija večja od 150 mg/l

Vsebuje magnezij                   Vsebnost magnezija večja od 50 mg/l

Vsebuje fluorid                    Vsebnost fluorida večja od 1 mg/l

Vsebuje železo                     Vsebnost dvovalentnega železa večja od 1 mg/l

Slatina ali kisla voda             Vsebnost prostega ogljikovega dioksida večja
                                   od 250 mg/l

Vsebuje natrij                     Vsebnost natrija večja od 200 mg/l

Primerno za dieto z malo natrija   Vsebnost natrija manjša od 20 mg/l

Lahko deluje laksativno            Ni pogojev

Lahko deluje diuretično            Ni pogojev

--------------------------------------------------------------------------------

PRILOGA 4

                          VZORČENJE IN ANALIZNE METODE

I. VZORČENJE

1. Odvzem

Odvzem, pakiranje, prevoz in hramba vzorcev mora potekati tako, da se ohrani
enaka kakovost vzorca od njegovega odvzema do začetka postopka ugotavljanja
skladnosti.

2. Metode

SIST EN 25667-1 - Navodilo za načrtovanje programov vzorčenja

SIST EN 25667-2 - Navodilo o tehnikah vzorčenja

SIST EN ISO 5667-3 - Navodilo za shranjevanje vzorcev in ravnanja z njimi


II. FIZIKALNE, KEMIJSKE IN FIZIKALNO-KEMIJSKE METODE

--------------------------------------------------------------------------------
Parameter            Enota        Izraženo kot   Vrsta metode           Standard
--------------------------------------------------------------------------------

Temperatura zraka    stopinj C                   EL          SIST DIN 38404-4

Temperatura vode     stopinj C                   EL          SIST DIN 38404-4

Elektroprevodnost
(25 stopinj C)       mikrogram S/cm              EL          SIST EN 27888

Redoks potencial     Mv                          EL          SIST DIN 38404-6

Barva                m (na -1)                   SPEK        SIST EN ISO 7887

Motnost              NTU                         TUR         SIST EN 27027

Suhi ostanek         mg/l                        GR          SIST DIN 38409- 1

Amoniak (skupni)     mg/l         NH3            ISE         SIST ISO 7150/1

                                                 SPEK        IST ISO 7150/2

Nitrit               mg/l         NO2-           SPEK        SIST EN 26777

Nitrat               mg/l         NO3-           IC          SIST EN ISO 10304-1

Sulfat               mg/l         SO42-          IC          SIST EN ISO 10304-1

Klorid               mg/l         Cl-            IC          SIST EN ISO 10304-1

Bromid               mg/l         Br-            ICP/MS      SIST EN ISO 10304-1

                                                 IC

Jodid                mg/l         J-             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

Fluorid              mg/l         F-             ISE         SIST EN ISO 10359-1

                                                 IC          ISO 10304 - 1

Fosfat (skupni)      mg/l         PO43-          SPEK        SIST ISO 6878

Ortofosfati          mg/l         PO43-          SPEK        SIST ISO 6878

                                                 IC          SIST EN ISO 10304-1

Silikat              mg/l         SiO2           ICP/MS      SIST DIN 38406-29

Kalcij               mg/l         Ca2+           VOL         SIST ISO 6058

                                                 IC          SIST EN ISO 14911

Magnezij             mg/l         Mg2+           VOL         SIST ISO 6059

                                                 IC          EN ISO 14911

Natrij               mg/l         Na+            AAS         SIST ISO 9964-1

                                                 IC          SIST EN ISO 14911

                                                 FAAS        EPA 7000

Kalij                mg/l         K+             AAS         SIST ISO 9964-2

                                                 IC          SIST EN ISO 14911

                                                 FAAS        EPA 7000

Mangan               mg/l         Mn2+           ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Železo               mg/l         Fe2+           ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Hidrogenkarbonat     mg/l         HCO32-         VOL         SIST DIN 38409-7

Sulfid               mg/l         S2-            SPEK        SIST ISO 10530

Karbonati            mg/l         CO3            VOL         SIST DIN 38409-7

Bor                  mg/l         B              ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 SPEK        SIST ISO 9390

Aluminij             mikrogram/l  Al             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Antimon              mikrogram/l  Sb             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Arzen                mikrogram/l  As             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Baker                mikrogram/l  Cu             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Barij                mikrogram/l  Ba             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Berilij              mikrogram/l  Be             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Cink                 mikrogram/l  Zn             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Kadmij               mikrogram/l  Cd             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Kobalt               mikrogram/l  Co             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Kositer              mikrogram/l  Sn             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Litij                mikrogram/l  Li             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 FAAS        EPA 7000

                                                 IC          EN ISO 14911

Krom (skupni)        mikrogram/l  Cr             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EN 1233

Molibden             mikrogram/l  Mo             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                             ETAAS EPA 7000

Nikelj               mikrogram/l  Ni             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Selen                mikrogram/l  Se             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Srebro               mikrogram/l  Ag             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Stroncij             mikrogram/l  Sr             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                             ETAAS EPA 7000

Svinec               mikrogram/l  Pb             ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Vanadij              mikrogram/l  V              ICP/MS      SIST DIN 38406-29

                                                 ETAAS       EPA 7000

Uran                 mikrogram/l  U              ICP/MS      SIST DIN 38406-29

Živo srebro          mikrogram/l  Hg             AAS         SIST ISO 5666

                                                             SIST EN 1483

--------------------------------------------------------------------------------

EPA, področni standard,ki se hrani na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.


III. MIKROBIOLOŠKE METODE

--------------------------------------------------------------------------------
Parameter                                      Referenčni standard
--------------------------------------------------------------------------------

Escherichia coli in koliformne bakterije       SIST ISO 9308-1

enterokoki                                     SIST ISO 7899-2

Pseudomonas aeruginosa                         EN ISO 12780

sporogeni sulfitreducirajoči
anaerobni bacili                               SIST EN 26461-2

število mikroorganizmov pri 22 stopinjah
oziroma 37 stopinjah C                         SIST EN ISO 6222

--------------------------------------------------------------------------------



AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti