Na podlagi 21. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99) in za izvrševanje zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne uporabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v soglasju z ministrom za zdravstvo
P R A V I L N I K
o naravni mineralni vodi in izvirski vodi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik predpisuje pogoje za naravno mineralno vodo, ki morajo biti izpolnjeni, da se naravna mineralna voda prizna kot naravna mineralna voda in pogoje, ki jih morata izpolnjevati naravna mineralna voda in izvirska voda za izkoriščanje in v prometu.
2. člen
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za naravno mineralno vodo in izvirsko vodo iz uvoza.
3. člen
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za vodo, ki je naravno zdravilno sredstvo ter za naravno mineralno vodo, ki se na izviru uporablja v zdravilne namene v naravnih zdraviliščih.
4. člen
Naravna mineralna voda je voda, ki ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenim pred kakršnimkoli onesnaženjem, in izteka ali se črpa na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin. Imeti mora čistost, ki je enaka kot na izvoru in ima lahko določene učinke, ugodne za zdravje, ki izhajajo iz vsebnosti mineralov, elementov v sledeh ali drugih sestavin.
Izvirska voda je voda, ki ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenim pred kakršnimkoli onesnaženjem in je namenjena za prehrano ljudi v svojem naravnem stanju ter se črpa in polni na njenem izviru.
II. POSEBNE DOLOČBE
1. Naravna mineralna voda
A) Priznavanje
5. člen
Naravna mineralna voda je lahko v prometu le, če jo je priznal minister, pristojen za prehrano, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
Vlogo za pridobitev priznavanja naravne mineralne vode lahko vloži proizvajalec ali uvoznik naravne mineralne vode na ministrstvo, pristojno za prehrano, ki ji mora priložiti rezultate opravljenih raziskav iz priloge 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del, in sicer z naslednjih vidikov:
– geoloških in hidrogeoloških;
– fizikalnih in fizikalno-kemijskih;
– senzoričnih;
– kemijskih;
– mikrobioloških;
– po potrebi farmakološke, fiziološke in klinične raziskave, obvezno pa pri mineralnih vodah, ki tako na izviru kot po polnjenju, vsebujejo v 1 kg vode manj kot 1000 mg raztopljenih mineralnih snovi ali manj kot 250 mg prostega ogljikovega dioksida.
6. člen
Bistvene lastnosti naravne mineralne vode, kot so sestava, temperatura in druge, morajo ostati stalne v okviru naravnih nihanj, in sicer + / - 20% povprečne letne vrednosti za ione, katerih ekvivalentni delež je enak ali večji od 20 mmol%. Na lastnost naravne mineralne vode ne smejo vplivati nihanja v pretoku vode, ki se črpa iz izvira.
Snovi, katerih mejne vrednosti so določene v prilogi 1 tega pravilnika, ne smejo presegati najvišjih predpisanih vrednosti.
7. člen
Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega pravilnika, lahko minister, pristojen za prehrano, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, prizna naravno mineralno vodo iz uvoza, če uvoznik vlogi za priznavanje naravne mineralne vode priloži potrdilo o priznavanju te vode pristojnega organa te države izvoznice, v skladu z določbo 18. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99).
8. člen
Za priznavanje naravne mineralne vode mora le-ta izpolnjevati pogoje iz tega pravilnika.
Minister, pristojen za prehrano, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije blagovno znamko, ime izvira in kraj izkoriščanja naravne mineralne vode, pri mineralnih vodah iz uvoza pa tudi ime države proizvajalca.
Za uvoznike naravne mineralne vode priznavanje velja največ 5 let od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije, in se lahko podaljša, če uvoznik naravne mineralne vode poda predlog za njegovo podaljšanje v 6 mesecih pred iztekom petletnega roka.
B) Pogoji za izkoriščanje in dajanje v promet
9. člen
Vode se smejo črpati le iz izvirov, za katere je minister, pristojen za okolje, izdal vodnogospodarsko dovoljenje ali je Vlada Republike Slovenije izdala koncesijo o izkoriščanju vode.
Naravna mineralna voda in izvirska voda se lahko iz izvirov iz prejšnjega odstavka izkoriščata in dajeta v promet, če so izpolnjeni pogoji iz priloge 2 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.
10. člen
Embalaža, ki se uporablja za polnjenje naravne mineralne vode, mora omogočiti takšno zapiranje, da preprečuje vsako možnost ponaredbe ali kontaminacije.
C) Mikrobiološki pogoji
11. člen
Naravna mineralna voda na izviru in v prometu ne sme vsebovati:
– parazitov in patogenih mikroorganizmov;
– Escherichia coli, drugih koliformnih bakterij, enterokokov ter Pseudomonas aeruginosa v 250 ml vzorca;
– sporogenih sulfitreducirajočih anaerobnih bacilov v 50 ml vzorca.
12. člen
V naravni mineralni vodi na izviru, skupno število kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, ne sme presegati naslednjih vrednosti:
– 5 v 1 ml pri temperaturi 37° C in 24-urni inkubaciji na hranljivem agarju,
– 20 v 1 ml pri temperaturi 22° C in 72-urni inkubaciji na hranljivem agarju.
V naravni mineralni vodi na izviru mora število kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, ki izhajajo iz naravnega okolja, ustrezati njenemu običajnemu številu kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, kar dokazuje, da je izvir zaščiten pred vsemi onesnaževalci oziroma kontaminanti.
Običajno število kolonij, sposobnih za razmnoževanje iz prejšnjega odstavka, pomeni sprejemljivo stalno skupno število kolonij pred kakršnimkoli postopkom obdelave, vrsta in količina števila teh kolonij, ki se upošteva za priznavanje naravne mineralne vode, pa mora biti preverjena najmanj enkrat letno, v skladu s 3. točko priloge 2 tega pravilnika.
13. člen
V naravni mineralni vodi, ki je v prometu, skupno število kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, ne sme presegati naslednjih vrednosti:
– 20 v 1 ml (pri temperaturi 37° C in 24-urni inkubaciji na hranljivem agarju);
– 100 v 1 ml (pri temperaturi 22° C in 72-urni inkubaciji na hranljivem agarju).
Skupno število kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, se mora ugotavljati najpozneje v 12 urah po polnjenju naravne mineralne vode, katera mora biti v tem času na temperaturi 4° C + / -1°C.
14. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena sme naravna mineralna voda, ki je v prometu, vsebovati tudi skupno število kolonij mikroorganizmov sposobnih za razmnoževanje, ki so posledica običajnega povišanja vsebnosti bakterij, kot jih je naravna mineralna voda imela na izviru in pod pogojem, da je organoleptično ustrezna, kar se preverja z rednimi analizami.
Č) Postopki obdelave
15. člen
Prepovedan je vsak postopek obdelave naravne mineralne vode, ki bi lahko spremenil običajno število kolonij mikroorganizmov, sposobnih za razmnoževanje, kot je razkuževanje s katerimikoli sredstvi, dodajanje bakteriostatičnih sredstev oziroma uporaba kateregakoli drugega postopka.
16. člen
Naravna mineralna voda se lahko obdeluje le z naslednjimi postopki:
– izločanje neobstojnih spojin, kot so železove in žveplove spojine, s filtracijo in dekantiranjem, po potrebi po predhodnem prezračevanju (oksidacija); takšna obdelava je dovoljena le, če se s tem ne spremeni sestava vode glede drugih bistvenih sestavin, značilnih za to vodo;
– izločanje železovih, manganovih in žveplovih spojin ter arzena iz določenih naravnih mineralnih vod s pomočjo zraka, obogatenega z ozonom, če ta postopek ne spremeni sestave vode glede njenih značilnih sestavin;
– popolno ali delno odvzemanje prostega ogljikovega dioksida z uporabo izključno fizikalnih postopkov.
Naravno mineralno vodo ni dovoljeno obdelovati z nobenimi postopki dodajanja, razen dodajanja ali ponovnega dodajanja ogljikovega dioksida in pod pogoji iz 18. člena tega pravilnika.
D) Razvrščanje in označevanje
17. člen
Glede na vsebnost in izvor ogljikovega dioksida se naravna mineralna voda razvršča v naslednje kategorije in označuje kot:
– naravna mineralna voda brez ogljikovega dioksida;
– naravna mineralna voda z naravno vsebnostjo ogljikovega dioksida;
– naravna mineralna voda z dodanim lastnim ogljikovim dioksidom;
– naravna mineralna voda z dodanim ogljikovim dioksidom;
– slatina ali kisla voda, če naravna vsebnost prostega ogljikovega dioksida na izviru znaša več kot 250 mg/l.
18. člen
Naravna mineralna voda brez ogljikovega dioksida je voda, ki ne vsebuje ogljikovega dioksida.
Naravna mineralna voda z naravno vsebnostjo ogljikovega dioksida je voda, ki ima po morebitni pripravi in polnjenju enako vsebnost ogljikovega dioksida kot na izviru, tudi v primeru, ko se zaradi priprave naravne mineralne vode ogljikov dioksid sprošča in se ga pozneje nadomesti z ustrezno količino iz istega izvira.
Naravna mineralna voda z dodanim lastnim ogljikovim dioksidom je voda, ki ima po morebitni pripravi in polnjenju višjo vsebnost ogljikovega dioksida kot na izviru.
Naravna mineralna voda z dodanim ogljikovim dioksidom je voda, ki ji je dodan ogljikov dioksid, ki ni iz istega izvira, kot naravna mineralna voda.
Slatina ali kisla voda je voda, pri kateri znaša naravna vsebnost prostega ogljikovega dioksida na izviru več kot 250 mg/l.
19. člen
Naravna mineralna voda, ki je v prometu, mora biti označevana skladno s predpisom o splošnem označevanju predpakiranih živil in z navedbami:
– kraja izkoriščanja izvira in ime izvira;
– kemijske sestave, ki navaja značilne sestavine, datuma opravljene analize in organizacije, ki jo je opravila;
– podatkov o vseh morebitnih postopkih obdelave iz 16. člena tega pravilnika.
20. člen
Naravna mineralna voda, ki izvira iz enega in istega izvira, mora biti v prometu le pod eno blagovno znamko, saj bi sicer lahko zavajala potrošnika, da naravna mineralna voda izhaja iz različnih izvirov.
Na označbi se lahko opisno navede tudi ime kraja izvira, pod pogojem, da se nanaša na naravno mineralno vodo, ki se črpa v kraju, ki ga opis navaja, ter pod pogojem, da le-ta ni zavajajoč.
Če označba, ki vsebuje navedbo kraja, ni identična z imenom izvira ali krajem črpanja naravne mineralne vode, mora biti kraj ali ime izvira napisan s črkami, ki so najmanj 1,5-krat večje in širše od črk prodajne označbe izdelka.
21. člen
Pri naravni mineralni vodi, ki je v prometu, je prepovedano uporabljati označbe, blagovne znamke, zaščitne znamke, slike ter druge slikovne ali neslikovne navedbe, ki bi:
– prikazovale lastnosti, ki jih naravna mineralna voda nima, zlasti glede izvora, rezultatov analiz, datuma izdaje dovoljenja za njeno izkoriščanje in podobnimi navedbami;
– povzročale zamenjavo s pitno vodo, ki nima lastnosti naravne mineralne vode, zlasti glede uporabe imena naravna mineralna voda.
22. člen
Prepovedana je uporaba označb, s katerimi se pripisuje naravni mineralni vodi lastnosti, ki se nanašajo na preprečevanje, zdravljenje oziroma ozdravitev bolezni.
Pri označevanju naravne mineralne vode glede vsebnosti sestavin iz priloge 3 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del, morajo biti izpolnjene zahteve iz te priloge.
Minister, pristojen za zdravstvo, lahko dovoli za posamezno naravno mineralno vodo navedbo nekaterih njenih učinkov, kot je spodbuja prebavo, lahko deluje odvajalno in podobno, če taka navedba ni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Minister, pristojen za zdravstvo, lahko predpiše pogoje za vsebnost določenih sestavin v naravni mineralni vodi in izvirski vodi, da je primerna za pripravo hrane za dojenčke ter dodatne pogoje za njeno navedbo primerna za pripravo hrane za dojenčke.
2. Izvirska voda
23. člen
Izvirska voda mora izpolnjevati pogoje glede:
– izkoriščanja in dajanja v promet iz 9. člena tega pravilnika;
– embalaže iz 10. člena tega pravilnika;
– mikrobioloških pogojev iz 11., 12., 13. in 14. člena tega pravilnika;
– postopkov obdelave iz 15. in 16. člena tega pravilnika.
Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora izvirska voda ustrezati določbam predpisa, ki ureja zdravstveno ustreznost pitne vode, razen za amonij do 0,5 mg/L in mangan do 2 mg/L kot geogeni spojini.
24. člen
Izvirska voda, ki je v prometu, mora biti označena skladno s predpisom o splošnem označevanju predpakiranih živil, 20., 21. členom tega pravilnika ter z naslednjimi podatki o:
– kraju izkoriščanja izvira in imenu izvira;
– morebitnih postopkih obdelave iz 16. člena tega pravilnika.
3. Ugotavljanje skladnosti
25. člen
Za ugotavljanje skladnosti naravne mineralne vode in izvirske vode s predpisanimi pogoji se lahko uporabljajo metode vzorčenja iz priloge 4 tega pravilnika in katerekoli znanstveno preverjene in validirane analizne metode.
Za izvajanje inšpekcijskega nadzora oziroma kadar se pojavi dvom o rezultatih, dobljenih po analitskih metodah iz prejšnjega odstavka, pa se uporabljajo metode vzorčenja in analizne metode iz priloge 4 tega pravilnika.
Ugotavljanje skladnosti iz prvega odstavka tega člena opravljajo organizacije, ki jih določi minister, pristojen za prehrano, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, v skladu s pravilnikom o kriterijih za imenovanje organizacij za preskušanje (Uradni list RS, št. 63/99).
26. člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvajata Tržni inšpektorat Republike Slovenije in Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Vloge za priznavanje naravne mineralne vode, ki je že v prometu, se morajo vložiti najpozneje do 31. 12. 2000.
28. člen
Zadnji stolpec tabele iz 4.6 točke priloge 1 tega pravilnika, ki določa mejne vrednosti za toksične substance, se začne uporabljati 1. 1. 2001.
Slovenski standardi iz zadnjega stolpca priloge 4 tega pravilnika, ki se nanašajo na analizne metode in so označeni kot SIST DIN, se začnejo uporabljati najpozneje 1. 6. 2000.
29. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o kakovosti naravne mineralne vode (Uradni list SFRJ, št. 58/78).
Naravna mineralna voda, ki je označena po določbah pravilnika iz prejšnjega odstavka, je lahko v prometu do dneva pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
30. člen
Do imenovanja organizacij iz tretjega odstavka 25. člena tega pravilnika, ugotavljajo skladnost naravne mineralne vode in izvirske vode po predpisanih pogojih, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto.
31. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-8/99
Ljubljana, dne 29. februarja 2000.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj l. r.
Soglašam!
Minister za zdravstvo
dr. Marjan Jereb l. r.
PRILOGA 1
RAZISKAVE ZA PRIZNAVANJE NARAVNE MINERALNE VODE
1. Zahteve za geološke in hidrogeološke raziskave:
1.1 točna lega zajetja z označeno nadmorsko višino na zemljevidu
v merilu največ 1:1000;
1.2 podrobno geološko poročilo o izvoru in naravi zemljišča;
1.3 stratigrafski opis hidrogeoloških plasti;
1.4 opis izvedbe zajetja;
1.5 označba ozemlja ali podrobnosti o drugih ukrepih, ki ščitijo
izvir pred onesnaženjem.
2. Zahteve za fizikalne in fizikalno-kemijske raziskave:
2.1 izdatnost izvira;
2.2 temperatura vode ob izviru in sočasno merjenje temperature
okolja;
2.3 medsebojna odvisnost značilnosti zemljišča in značilnosti ter
vrste mineralnih snovi v vodi;
2.4 suhi preostanek pri 180 stopinj C in 260stopinj C;
2.5 električna prevodnost in redoks potencial, pri čemer se
navede referenčno temperaturo;
2.6 koncentracija vodikovih ionov (pH);
2.7 stopnja radioaktivnosti na iztoku izvira.
3. Zahteve za senzorične lastnosti:
3.1 izgled (barva, motnost), vonj in okus vode na mestu črpanja.
4. Zahteve za kemijske raziskave:
4.1 glavne sestavine (mg/L):
Kationi:
natrij (Na+)
kalij (K+)
amonij (NH4+)
magnezij (Mg2+)
kalcij (Ca2+)
stroncij (Sr2+)
železo (Fe2+/3+)
litij (Li+)
mangan (Mn2+)
barij (Ba2+)
Anioni:
fluorid (F-)
klorid (Cl-)
bromid (Br-)
jodid (I-)
nitrit (NO2-)
nitrat (NO3-)
sulfat (SO42-)
hidrogenfosfat (HPO42-)
hidrogenkarbonat (HCO3-)
4.2 nedisociirane snovi:
silicijeva kislina (preračunana kot H2SiO3)
borova kislina (H3BO3)
4.3 raztopljeni plini:
ogljikov dioksid (CO2)
4.4 vsota raztopljenih mineralnih trdnih snovi;
4.5 elementi v sledovih:
berilij (Be)
arzen (As)
kadmij (Cd)
krom (Cr)
živo srebro (Hg)
nikelj (Ni)
svinec (Pb)
antimon (Sb)
selen (Se)
aluminij (Al)
baker (Cu)
cink (Zn)
kobalt (Co)
srebro (Ag)
kositer (Sn)
rubidij (Ru)
uran (U)
cezij (Ce)
vanadij Va)
molibden (Mo)
4.6 dovoljene mejne vrednosti:
--------------------------------------------------------------------------------
Toksične substance Izraženo kot Najvišje dovoljene Najvišje dovoljene
vrednosti vrednosti***
--------------------------------------------------------------------------------
Antimon** Sb 10 mikrogram/l 3 mikrogram/l
Arzen* As 50 mikrogram/l 10 mikrogram/l
Kadmij** Cd 5 mikrogram/l 3 mikrogram/l
Krom Cr 50 mikrogram/l 50 mikrogram/l
Svinec Pb 50 mikrogram/l 10 mikrogram/l
Živo srebro Hg 1 mikrogram/l 1 mikrogram/l
Nikelj** Ni 50 mikrogram/l 20 mikrogram/l
Selen Se 10 mikrogram/l 10 mikrogram/l
Borova kislina ** H3BO3 30 mg/l 30 mg/l
Fluorid** F- 2 mg/l 1,5 mg/l
Mangan** Mn 2 mg/l 2 mg/l
Sulfid** H2S 0,05 mg/l 0,05 mg/l
Barij Ba 1 mg/l 0,7mg/l
--------------------------------------------------------------------------------
* vrednost po morebitnem postopku obdelave
** geogenega porekla
*** vrednosti začnejo veljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski
uniji
4.7 Organski in anorganski onesnaževalci ne smejo biti prisotni,
posamezne parametre pa določa predpis, ki ureja zdravstveno
ustreznost pitne vode.
5. Zahteve za mikrobiološke raziskave:
Mikrobiološka ocena mora vsebovati dokaze o:
5.1 odsotnosti parazitov in patogenih mikroorganizmov;
5.2 ugotovitvi števila kolonij, sposobnih za razmnoževanje, ki
kažejo na fekalno okužbo:
a) odsotnost Escherichia coli in drugih koliformov v 250 ml pri
temperaturah 37 stopinj C in 44,5stopinj C;
b) odsotnost enterokokov v 250 ml;
c) odsotnost sporogenih sulfitreducirajočih anaerobov v 50 ml;
d) odsotnost Pseudomonas aeruginosa v 250 ml;
5.3 določitvi skupnega števila kolonij, sposobnih za
razmnoževanje, na ml vode:
a) pri temperaturi 20 do 22 stopinj C v 72 urah na hranljivem
agarju;
b) pri temperaturi 37 stopinj C v 24 urah na hranljivem agarju.
6. Zahteve za farmakološke, fiziološke in klinične raziskave:
6.1 Raziskave, ki morajo biti opravljene v skladu z znanstveno
priznanimi metodami, morajo dokazati posebne lastnosti naravne
mineralne vode in njene učinke na človekov organizem, kot je
diureza, želodčna in črevesna funkcija, izravnavanje pomanjkanja
mineralnih snovi ipd.
6.2 Če se ugotovi, da veliko število opravljenih kliničnih
raziskovanj kaže stalne in ujemajoče se rezultate, se le-ti lahko
priznajo za vode s podobno sestavo namesto raziskav iz prejšnje
točke.
PRILOGA 2
POGOJI ZA IZKORIŠČANJE IN DAJANJE V PROMET
1. Oprema za izkoriščanje naravne mineralne vode mora biti
nameščena tako, da se prepreči vsaka možnost okužbe in da se
ohranijo lastnosti, ki jih ima naravna mineralna voda na izviru.
V ta namen še posebej velja:
- da mora biti izvir vode ali njegov iztok zaščiten pred
možnostjo kakršnegakoli onesnaženja;
- da morajo biti zajetje, cevovodi in rezervoarji izdelani iz
materialov, primernih za pitno vodo, ter narejeni tako, da je
onemogočena kakršnakoli kemijska, fizikalno-kemijska ali
mikrobiološka sprememba te vode;
- da so pri samem izkoriščanju, še posebej pri napravah in opremi
za pranje in polnjenje, izpolnjene higienske zahteve. To še
posebej velja za embalažo, ki mora biti obdelana ali izdelana
tako, da ne spreminja mikrobioloških in kemijskih lastnosti vode;
- da je prepovedan prevoz vode v drugi embalaži kot v tisti, v
kateri se daje v promet;
- da mora transport vode, od vrelca do polnilnice, potekati
izključno po cevovodih.
2. Če se med izkoriščanjem ugotovi, da voda ne izpolnjuje
mikrobioloških in kemijskih zahtev tega pravilnika, ali če kažejo
okoliščine na neko drugo onesnaženje izvira, mora oseba, ki
izkorišča izvir, takoj prekiniti vse postopke, še zlasti postopek
polnjenja, oziroma dajanja v promet, dokler se ne odpravi vzrok
onesnaženja in voda ponovno ustreza zahtevam tega pravilnika.
3. Najmanj enkrat letno Tržni inšpektorat Republike Slovenije in
Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, v skladu s svojimi
pristojnostmi in pooblastili, izvajata nadzor nad izvrševanjem 1.
točke te priloge ter čistosti na izvoru naravne mineralne vode.
PRILOGA 3
POGOJI ZA OZNAČEVANJE VSEBNOSTI DOLOČENIH SESTAVIN V NARAVNI MINERALNI VODI
--------------------------------------------------------------------------------
Navedba Pogoji
--------------------------------------------------------------------------------
Nizka vsebnost mineralov Vsebnost raztopljenih trdnih snovi ni večja
od 500 mg/l
Zelo nizka vsebnost mineralov Vsebnost raztopljenih trdnih snovi ni večja
od 50 mg/l
Bogata z mineralnimi solmi Vsebnost raztopljenih trdnih snovi večja od
1500 mg/l
Vsebuje hidrogenkarbonat Vsebnost hidrogenkarbonata večja od 600 mg/l
Vsebuje sulfat Vsebnost sulfata večja od 200 mg/l
Vsebuje klorid Vsebnost klorida večja od 200 mg/l
Vsebuje kalcij Vsebnost kalcija večja od 150 mg/l
Vsebuje magnezij Vsebnost magnezija večja od 50 mg/l
Vsebuje fluorid Vsebnost fluorida večja od 1 mg/l
Vsebuje železo Vsebnost dvovalentnega železa večja od 1 mg/l
Slatina ali kisla voda Vsebnost prostega ogljikovega dioksida večja
od 250 mg/l
Vsebuje natrij Vsebnost natrija večja od 200 mg/l
Primerno za dieto z malo natrija Vsebnost natrija manjša od 20 mg/l
Lahko deluje laksativno Ni pogojev
Lahko deluje diuretično Ni pogojev
--------------------------------------------------------------------------------
PRILOGA 4
VZORČENJE IN ANALIZNE METODE
I. VZORČENJE
1. Odvzem
Odvzem, pakiranje, prevoz in hramba vzorcev mora potekati tako, da se ohrani
enaka kakovost vzorca od njegovega odvzema do začetka postopka ugotavljanja
skladnosti.
2. Metode
SIST EN 25667-1 - Navodilo za načrtovanje programov vzorčenja
SIST EN 25667-2 - Navodilo o tehnikah vzorčenja
SIST EN ISO 5667-3 - Navodilo za shranjevanje vzorcev in ravnanja z njimi
II. FIZIKALNE, KEMIJSKE IN FIZIKALNO-KEMIJSKE METODE
--------------------------------------------------------------------------------
Parameter Enota Izraženo kot Vrsta metode Standard
--------------------------------------------------------------------------------
Temperatura zraka stopinj C EL SIST DIN 38404-4
Temperatura vode stopinj C EL SIST DIN 38404-4
Elektroprevodnost
(25 stopinj C) mikrogram S/cm EL SIST EN 27888
Redoks potencial Mv EL SIST DIN 38404-6
Barva m (na -1) SPEK SIST EN ISO 7887
Motnost NTU TUR SIST EN 27027
Suhi ostanek mg/l GR SIST DIN 38409- 1
Amoniak (skupni) mg/l NH3 ISE SIST ISO 7150/1
SPEK IST ISO 7150/2
Nitrit mg/l NO2- SPEK SIST EN 26777
Nitrat mg/l NO3- IC SIST EN ISO 10304-1
Sulfat mg/l SO42- IC SIST EN ISO 10304-1
Klorid mg/l Cl- IC SIST EN ISO 10304-1
Bromid mg/l Br- ICP/MS SIST EN ISO 10304-1
IC
Jodid mg/l J- ICP/MS SIST DIN 38406-29
Fluorid mg/l F- ISE SIST EN ISO 10359-1
IC ISO 10304 - 1
Fosfat (skupni) mg/l PO43- SPEK SIST ISO 6878
Ortofosfati mg/l PO43- SPEK SIST ISO 6878
IC SIST EN ISO 10304-1
Silikat mg/l SiO2 ICP/MS SIST DIN 38406-29
Kalcij mg/l Ca2+ VOL SIST ISO 6058
IC SIST EN ISO 14911
Magnezij mg/l Mg2+ VOL SIST ISO 6059
IC EN ISO 14911
Natrij mg/l Na+ AAS SIST ISO 9964-1
IC SIST EN ISO 14911
FAAS EPA 7000
Kalij mg/l K+ AAS SIST ISO 9964-2
IC SIST EN ISO 14911
FAAS EPA 7000
Mangan mg/l Mn2+ ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Železo mg/l Fe2+ ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Hidrogenkarbonat mg/l HCO32- VOL SIST DIN 38409-7
Sulfid mg/l S2- SPEK SIST ISO 10530
Karbonati mg/l CO3 VOL SIST DIN 38409-7
Bor mg/l B ICP/MS SIST DIN 38406-29
SPEK SIST ISO 9390
Aluminij mikrogram/l Al ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Antimon mikrogram/l Sb ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Arzen mikrogram/l As ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Baker mikrogram/l Cu ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Barij mikrogram/l Ba ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Berilij mikrogram/l Be ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Cink mikrogram/l Zn ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Kadmij mikrogram/l Cd ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Kobalt mikrogram/l Co ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Kositer mikrogram/l Sn ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Litij mikrogram/l Li ICP/MS SIST DIN 38406-29
FAAS EPA 7000
IC EN ISO 14911
Krom (skupni) mikrogram/l Cr ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EN 1233
Molibden mikrogram/l Mo ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Nikelj mikrogram/l Ni ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Selen mikrogram/l Se ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Srebro mikrogram/l Ag ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Stroncij mikrogram/l Sr ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Svinec mikrogram/l Pb ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Vanadij mikrogram/l V ICP/MS SIST DIN 38406-29
ETAAS EPA 7000
Uran mikrogram/l U ICP/MS SIST DIN 38406-29
Živo srebro mikrogram/l Hg AAS SIST ISO 5666
SIST EN 1483
--------------------------------------------------------------------------------
EPA, področni standard,ki se hrani na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.
III. MIKROBIOLOŠKE METODE
--------------------------------------------------------------------------------
Parameter Referenčni standard
--------------------------------------------------------------------------------
Escherichia coli in koliformne bakterije SIST ISO 9308-1
enterokoki SIST ISO 7899-2
Pseudomonas aeruginosa EN ISO 12780
sporogeni sulfitreducirajoči
anaerobni bacili SIST EN 26461-2
število mikroorganizmov pri 22 stopinjah
oziroma 37 stopinjah C SIST EN ISO 6222
--------------------------------------------------------------------------------