Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (ZS-C)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (ZS-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. marca 2000.
Št. 001-22-45/00
Ljubljana, dne 24. marca 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODIŠČIH (ZS-C)
1. člen
V zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95 in 38/99) se v četrtem odstavku 5. člena za besedo “obravnavo” vstavi besedilo: “ali sejo senata, na kateri so navzoče stranke,”.
2. člen
V 9. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Kolikor ni drugače določeno, se predpisi, ki urejajo položaj in pravice delavcev v državnih organih, smiselno uporabljajo tudi za sodno osebje.”
3. člen
Tretji odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
“V okviru izvajanja nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena sme predsednik sodišča višje stopnje, v posebnih primerih pa tudi predsednik sodišča pred katerim se zadeva obravnava, zahtevati podatke v zvezi z uporabo zakona in pregledovati spise v zadevah, v katerih je že bilo pravnomočno odločeno, v drugih pa le izjemoma, če je to potrebno zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu.”
4. člen
Drugi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Državni organi in nosilci javnih pooblastil so dolžni dajati sodiščem pri izvajanju njihovih funkcij zahtevano pomoč, ki je brezplačna, razen, če zakon določa drugače.”
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Upravljavci zbirk osebnih in drugih varovanih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so sodišču potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem postopkov, so dolžni, na obrazloženo zahtevo sodnika, brezplačno posredovati zahtevane podatke.”
5. člen
V drugem odstavku 22. člena se črta beseda “stalni”, za besedo “imenik” pa se namesto pike postavi vejica in doda besedilo: “ki vsebuje ime in priimek sodnika ter sodišče, na katerem dela.”. V četrtem odstavku se za besedo “sodnik” postavi pika, ostalo besedilo pa črta.
6. člen
V prvem odstavku 23. člena se za prvim stavkom doda stavek: “Podatki za imenik se povzamejo iz centralne kadrovske evidence oziroma iz aktov o imenovanju.”
7. člen
V prvem odstavku 24. člena se beseda “dvakrat” nadomesti z besedo “štirikrat”.
8. člen
V prvem odstavku 27. člena se v 3. točki za besedo “funkcije” namesto podpičja postavi vejica, ter vstavi besedilo “ter z imenovanjem na sodniško mesto drugega položaja od položaja sodišč, katerih sodniki so ga izvolili;”.
9. člen
V prvem odstavku 28. člena se vejica za besedo “sodišč” nadomesti s podpičjem, za njim pa vstavi besedilo “lahko sprejme merila za pričakovani obseg dela sodnikov; obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva,”.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
“Na podlagi akta o sistemizaciji sodniških mest sodni svet spremlja, ugotavlja in analizira učinkovitost dela sodnikov in sodišč, o čemer vodi letno evidenco.
Evidenca učinkovitosti dela sodišč zajema naslednje podatke: naziv sodišča, pripad zadev, rešene zadeve, nerešene zadeve in skupno število zadev v delu v določenem obdobju.
Evidenca učinkovitosti dela sodnikov zajema naslednje podatke: ime in priimek sodnika ter podatke za identifikacijo iz kadrovske evidence, datum nastopa funkcije, datum prenehanja funkcije, število zadev v delu, število rešenih zadev, število zadev, v katerih je bila vložena pritožba, število potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločb, podatke o odsotnosti in druge podatke, ki pripomorejo k določitvi učinkovitosti.
Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se hranijo petnajst let po dnevu prenehanja funkcije.”
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedi “prejšnjem odstavku”, nadomestita z besedilom “drugem odstavku tega člena”.
10. člen
Tretji odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Obseg finančnih sredstev za delo sodnega sveta in njegove strokovne službe se v okviru državnega proračuna Republike Slovenije zagotavlja pri neposrednem proračunskem uporabniku sodnem svetu.”
11. člen
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Personalni sveti se oblikujejo pri okrožnih, višjih in vrhovnem sodišču.
Personalni svet vrhovnega sodišča je pristojen za oblikovanje mnenj o ustreznosti kandidatov za sodnike vrhovnega sodišča, za ocene sodniške službe za sodnike vrhovnega in višjih sodišč in za druga opravila, če tako določa zakon.
Personalni svet višjega sodišča je pristojen za oblikovanje mnenj o ustreznosti kandidatov za sodnike višjih sodišč, ocene sodniške službe za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč, za reševanje ugovorov zoper ocene sodniške službe in za druga opravila, ki se nanašajo na kadrovske in druge zadeve sodnikov višjega, okrožnega ali okrajnega sodišča, če tako določa zakon.
Personalni svet okrožnega sodišča je pristojen za oblikovanje mnenj o ustreznosti kandidatov za sodnike okrožnega in okrajnih sodišč z območja okrožnega sodišča in za druga opravila, če tako določa zakon.”
12. člen
Za drugim odstavkom 31. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Pred oblikovanjem mnenja o ustreznosti kandidata za sodnika okrajnega sodišča, pridobi personalni svet mnenje predsednika okrajnega sodišča, pri katerem bo kandidat opravljal sodniško funkcijo.”
13. člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Člani personalnih svetov se volijo za dobo štirih let na način in po postopku, ki ga ta zakon določa za volitve članov sodnega sveta izmed sodnikov. Podrobnejša navodila o načinu volitev sprejme sodni svet.
Članu personalnega sveta preneha mandat:
1. s potekom dobe, za katero je izvoljen;
2. z odstopom;
3. s prenehanjem ali razrešitvijo sodniške funkcije;
4. s prenehanjem opravljanja sodniške funkcije na sodišču, kjer jo je opravljal ob izvolitvi za člana personalnega sveta.
Član personalnega sveta, ki mu je prenehal mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana personalnega sveta do izvolitve novega člana.
Članu personalnega sveta preneha mandat po 2. točki drugega odstavka tega člena z dnem, ko personalni svet prejme njegovo pisno izjavo o odstopu. O tem se nemudoma obvesti sodni svet.
Če članu personalnega sveta preneha mandat po 2., 3. in 4. točki drugega odstavka tega člena, postane član za preostanek mandatne dobe tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član, ki mu je prenehal mandat. Če kandidat v roku 8 dni na poziv predsednika sodnega sveta ne sporoči, da sprejema mandat, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata. Če na listi ni naslednjega kandidata, se opravijo nadomestne volitve.”
14. člen
V 38. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Pri okrajnem sodišču na sedežu okrožnega sodišča se lahko določijo posebna sodniška mesta za sodnike, ki bodo na drugih sodiščih znotraj istega sodnega okrožja nadomeščali odsotne sodnike, reševali izreden pripad zadev oziroma obravnavali zadeve v drugih utemeljenih primerih.”
15. člen
V drugem odstavku 46. člena se za besedo “predsednik” doda beseda “okrožnega”.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Predlagatelji iz prejšnjega odstavka morajo predlogom priložiti dokazila, da kandidat izpolnjuje pogoje za imenovanje, ki jih določa zakon.”
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
“Predsednik okrožnega sodišča posreduje pravočasne in popolne predloge predsedniku višjega sodišča. Če je za sodnika porotnika predlagana oseba, ki je že doslej opravljala to funkcijo, priloži tudi mnenje iz drugega odstavka 44. člena tega zakona.”
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“Če od izteka roka iz drugega odstavka tega člena ni vloženih najmanj takšno število predlogov, kot je število mest sodnikov porotnikov, predsednik višjega sodišča presodi, ali bo potreben dodaten poziv predlagateljem za vložitev predlogov, ali pa bo imenoval sodnike porotnike oziroma porotnike izmed oseb, ki so že doslej opravljale to funkcijo in soglašajo s ponovnim imenovanjem.”
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
16. člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Sodnikom porotnikom pripada za sodelovanje pri sojenju nagrada in povračilo stroškov po predpisih, ki jih sprejme minister, pristojen za pravosodje.”
17. člen
V prvem odstavku 51. člena se črta besedilo “če sam tako želi ali”.
Dodajo se novi tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
“Sodniku porotniku preneha mandat:
1. če se odpove mandatu sodnika porotnika,
2. če izgubi državljanstvo Republike Slovenije,
3. če izgubi zdravstveno zmožnost za opravljanje dolžnosti sodnika porotnika,
4. če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Šteje se, da so razlogi iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka nastopili z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa.
Odpoved mandatu učinkuje trideseti dan po prispetju k predsedniku višjega sodišča, ki je sodnika porotnika imenoval. Predsednik višjega sodišča o odpovedi takoj obvesti predsednika okrožnega sodišča.
V primeru iz prvega odstavka tega člena izda predsednik višjega sodišča na obrazložen predlog predsednika okrožnega sodišča odločbo o razrešitvi, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa ugotovitveno odločbo o prenehanju mandata sodnika porotnika.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se sodnik porotnik lahko pritoži v roku osmih dni na ministrstvo, pristojno za pravosodje.”
18. člen
V drugem odstavku 53. člena se za besedo “naslov” vstavi beseda “univerzitetni”.
19. člen
V 55. členu se za besedo “naslovu” vstavi beseda “univerzitetni”, za besedo “zapisnike” postavi pika, ostalo besedilo pa črta.
20. člen
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, določi Vlada Republike Slovenije skupne osnove in kriterije za sistemizacijo delovnih mest ter nomenklaturo nazivov in vsebino nalog za skupine delovnih mest, enotne zahteve glede izobrazbe in druge pogoje, potrebne za zasedbo delovnih mest.
Število sodnega osebja določi za posamezno sodišče minister, pristojen za pravosodje, na predlog predsednika sodišča.”
21. člen
V 60. členu se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
“Če pride na sodišču do povečanega števila nerešenih zadev kot posledice nižje storilnosti od povprečne storilnosti sodišč iste vrste in iste stopnje, ali je po statističnih podatkih na sodišču izkazan zaostanek v višini pripada zadnjih dvanajst mesecev, mora predsednik sodišča v skladu s pooblastili v zakonu in sodnem redu sprejeti program reševanja teh zadev. Storilnost sodišč spremlja sodni svet, na podlagi podatkov sodne statistike.
Če kljub povečani storilnosti in ob preseganju meril za pričakovani obseg dela sodnikov ni mogoče zagotoviti sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se lahko sodišču dodelijo dodatna finančna sredstva za reševanje teh zadev v skladu s sprejetim programom reševanja.
Če z opisanimi ukrepi ni možno zmanjšati števila nerešenih zadev na razumno mero, se sodišču lahko poveča sistemizacijo in odobrijo dodatne zaposlitve.
S sodnim redom se podrobneje predpišejo ustrezne evidence v sodni statistiki, s pomočjo katerih se ugotavlja storilnost in določijo drugi ukrepi za odpravljanje zaostankov ali nerešenih zadev.”
22. člen
61. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Zadeve sodne uprave so v pristojnosti predsednika sodišča, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Predsednika sodišča nadomešča podpredsednik, ki lahko po pooblastilu predsednika opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika tudi v drugih primerih.
Za imenovanje in razrešitev podpredsednika sodišča se uporabljajo določbe tega zakona o predsedniku sodišča.
Če ostane sodišče brez predsednika in podpredsednika, se lahko za čas do šest mesecev za opravljanje dolžnosti predsednika imenuje sodnik enakega ali višjega položaja. Izjemoma se lahko imenovanje ponovi za nadaljnjih šest mesecev. Začasnega predsednika sodišča imenuje predsednik neposredno višjega sodišča, začasnega predsednika vrhovnega sodišča pa občna seja vrhovnega sodišča.
Za izvrševanje zadev sodne uprave ima lahko sodišče sekretarja sodišča.
Sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ima enak položaj kot generalni sekretar Vlade Republike Slovenije. Na to mesto se lahko imenuje sodnik okrožnega ali višjega sodišča na podlagi javnega razpisa.”
23. člen
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije imenuje državni zbor na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po poprejšnjem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Predsednike ostalih sodišč imenuje minister, pristojen za pravosodje, na predlog sodnega sveta, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Za predsednika sodišča je lahko imenovan sodnik sodišča enakega ali višjega položaja.
Prosto mesto predsednika sodišča razpiše sodni svet najmanj štiri mesece pred iztekom mandata oziroma največ 30 dni po prenehanju funkcije. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpisni rok ne sme biti krajši od 15 dni. Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in organizacijske izkušnje po izvolitvi v sodniško funkcijo.
Prijave, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka in prijave kandidatov, ki do poteka razpisnega roka ne izpolnjujejo formalnih pogojev za imenovanje, sodni svet zavrže.
Če se na razpisano mesto prijavi več kandidatov, sodni svet izbere in poda ministru obrazložen predlog največ treh kandidatov, pri tem pa lahko navede, kateremu kandidatu daje prednost in to obrazloži. Predlog se vroči vsem prijavljenim kandidatom.
Zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, iz drugega odstavka tega člena in zoper sklep sodnega sveta iz šestega odstavka tega člena, je dovoljeno sprožiti upravni spor v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe oziroma sklepa. Pristojno sodišče mora odločiti v upravnem sporu v roku 30 dni od prejema tožbe oziroma pritožbe zoper prvostopno odločbo.
Če je za predsednika sodišča imenovan sodnik, ki do imenovanja ni opravljal sodniške funkcije na tem sodišču, šteje imenovanje za predsednika sodišča hkrati za imenovanje na sodniško mesto tega sodišča. Po prenehanju oziroma razrešitvi s funkcije predsednika sodišča, se lahko tak sodnik vrne na sodniško mesto na sodišču, na katerem je opravljal sodniško funkcijo pred imenovanjem za predsednika sodišča. O premestitvi na zahtevo sodnika, odloči sodni svet.”
24. člen
V prvem odstavku 63. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
“4. po poteku mandata, če ni ponovno imenovan.”
25. člen
Za prvim odstavkom 64. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Poročilo o kršitvah iz prejšnjega odstavka pripravi predsednik sodišča višje stopnje sam ali na zahtevo sodnega sveta oziroma ministra, pristojnega za pravosodje.”
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo “razlog” namesto pike postavi vejica in doda besedilo “predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa, da neposredno pred Državnim zborom obrazloži svoje stališče.”
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
“Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega člena, odloči o razrešitvi predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Državni zbor, na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po poprejšnjem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.”
26. člen
66. člen se črta.
27. člen
67. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Opravljanje zadev sodne uprave na prvostopnih sodiščih nadzoruje predsednik sodišča višje stopnje, na sodiščih vseh stopenj pa predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in minister, pristojen za pravosodje, ki izvaja službeni nadzor nad delom sodišč preko predsednikov sodišč višje stopnje oziroma predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Pri izvajanju nadzora sodne uprave lahko predsedniki sodišč višje stopnje in preko njih tudi ministrstvo, pristojno za pravosodje, zahtevajo pisna pojasnila in poročila o izvajanju posameznih nalog.
Določbe prejšnjih odstavkov se ne nanašata na nadzor nad opravljanjem zadev sodne uprave na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.”
28. člen
V 69. členu se črtata besedi “oziroma predstojnika”.
29. člen
V prvem odstavku 70. člena se doda nov stavek, ki se glasi: “Služba za informatiko okrožnega sodišča opravlja naloge tudi za potrebe okrajnih sodišč z območja okrožnega sodišča.”
Dodata se nov šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
“Strategijo razvoja računalniške podpore v poslovanju sodišč določa Svet uporabnikov za računalniško podprto informatizacijo sodišč na podlagi predhodnega mnenja Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko in direktorja Centra za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
Sestavo Sveta uporabnikov za računalniško podprto informatizacijo sodišč ter način in pogoje za njegovo delovanje določa sodni red.”
30. člen
71. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Letni razpored sodnikov na določena pravna področja določi personalni svet na predlog predsednika sodišča. Če personalni svet predlog zavrne, lahko predsednik sodišča zahteva, da o predlogu v roku 8 dni odloči personalni svet neposredno višjega sodišča.
Letni razpored mora biti določen in objavljen najkasneje do 15. decembra za naslednje koledarsko leto.
Spremembe letnega razporeda med letom so dovoljene, če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest, če jih narekujejo spremembe v pripadu zadev in v drugih primerih, ki jih predvidi sodni red.
Spremembe iz prejšnjega odstavka ne morejo pričeti veljati prej kot v petih dneh po njihovi objavi. Spremembe se opravijo po enakem postopku kot sprejem.
31. člen
72. člen se spremeni, tako da se glasi:
“Kadar stranka meni, da sodišče neutemeljeno dolgo rešuje zadevo, naslovi na predsednika sodišča, pri katerem se zadeva obravnava, pritožbo zaradi zavlačevanja postopka (v nadaljnjem besedilu: nadzorstvena pritožba).
Če predsednik sodišča na podlagi navedb v nadzorstveni pritožbi in na podlagi drugih podatkov, kadar je to potrebno, meni, da niso spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev ali zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb, lahko zahteva od sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, da brez odlašanja izdela poročilo, lahko pa zahteva tudi spis na vpogled. Če ugotovi nepravilnosti, pisno opozori nanje sodnika, lahko pa predlaga tudi ukrepe po določbah zakona, ki ureja sodniško službo. Če je nadzorstvena pritožba vložena v zadevi, ki jo rešuje predsednik sodišča, jo slednji odstopi, skupaj s svojim poročilom, predsedniku neposredno višjega sodišča.
Če je nadzorstvena pritožba vložena pri predsedniku sodišča višje stopnje, jo ta odstopi predsedniku pristojnega sodišča in lahko zahteva, da ravna po določbah prejšnjega odstavka ter ga o ugotovitvah in morebitnih ukrepih obvesti.
Če je nadzorstvena pritožba vložena pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, jo minister odstopi predsedniku sodišča in lahko zahteva od njega, da ravna po določbah drugega odstavka tega člena in ga o ugotovitvah ter ukrepih obvesti.
Minister, pristojen za pravosodje, lahko od predsednika sodišča zahteva poročilo o vseh vloženih nadzorstvenih pritožbah v določenem obdobju ter o ukrepih, ki so bili v zvezi s tem sprejeti.”
32. člen
73. člen se spremeni tako, da se glasi:
“V primerih iz prejšnjega člena lahko predsednik sodišča višje stopnje odredi sam ali na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje, pregled poslovanja sodišča v zadevi, v kateri se stranka pritožuje in o ugotovitvah, če je pregled opravljen na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, poroča ministru.
Pregled poslovanja iz prejšnjega odstavka lahko predsednik sodišča višje stopnje odredi tudi na obrazložen predlog disciplinskega tožilca ali disciplinskega sodišča, ki ju določa zakon, ki ureja sodniško službo.”
33. člen
V 74. členu se za besedo “kadrov,” vstavi besedilo “izdajanje strokovne literature,”.
34. člen
Za 74. členom se doda novi 74.a člen, ki se glasi:
“74.a člen
Za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov v pravosodju (sodišča, državno tožilstvo, državno pravobranilstvo, sodniki za prekrške) se ustanovi Center za izobraževanje v pravosodju (CIP).
Administrativno-tehnične naloge za delo Centra za izobraževanje v pravosodju opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Sredstva za delovanje centra se zagotavljajo iz državnega proračuna.”
35. člen
Drugi odstavek 75. člena se v zadnjem stavku dopolni tako, da se besedi “predsedniki sodišč” nadomestijo z besedilom “predsednik vrhovnega sodišča, predsedniki višjih in okrožnih sodišč.”
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“V okviru državnega proračuna Republike Slovenije se obseg finančnih sredstev za opremo sodišč in za zagotavljanje prostorskih pogojev sodišč, z izjemo sredstev za najemna razmerja, oblikuje in zagotavlja pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, za informatizacijo sodišč pa pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.”
36. člen
V 76. členu se črtata besedi “oziroma predstojnikov”.
37. člen
82. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Z namenom učinkovitega vodenja in preglednosti sodnih zadev, zaradi njihove evidence ter za statistično poročanje vodijo sodišča vpisnike, imenike in pomožne knjige, ki vsebujejo osebne in druge podatke iz spisov.
Podatke iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo in posredujejo sodišča v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili. Dostop do arhiviranih podatkov ima sodišče, ostali pa v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki so trajni.
Podrobnejšo obliko in vsebino posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev za poslovanje sodišč, za učinkovito vodenje postopkov ter za statistično poročanje, predpiše v skladu z zakonom minister, pristojen za pravosodje.”
38. člen
V drugem odstavku 83. člena se v 1. točki za besedo “odvzeta” dodata besedi “ali omejena”.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Razen v zadevah iz prejšnjega odstavka, v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice”.
39. člen
V 84. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, so dolžni sodni izvedenci in sodni cenilci po preteku petih let od dneva imenovanja in ob preteku vsakih nadaljnjih pet let, predložiti ministru, pristojnemu za pravosodje, dokazila o izpolnjevanju pogojev iz petega odstavka 87. člena tega zakona.”
40. člen
85. člen se spremeni tako, da se glasi:
Osebe, imenovane za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, se smejo sklicevati na to svojo lastnost samo, kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic, v drugih primerih pa le, če tako določa zakon, ali z dovoljenjem predsednika sodišča.”
41. člen
V 86. členu se za besedo “pravosodje” namesto pike postavi vejica in doda besedilo “za določeno področje izvedenskega ali cenilskega dela oziroma za prevajanje govorjene in pisne besede iz ali v določen jezik ter tolmačenje govorice in znakov gluhonemih.”
42. člen
87. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Za sodnega izvedenca je lahko imenovan, kdor:
1. je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
2. je poslovno sposoben,
3. je osebnostno primeren,
4. ni bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela,
5. ima univerzitetno izobrazbo in ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela,
6. ima šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo,
7. ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedeništvom.
Ni osebnostno primeren za delo izvedenca, kdor se je ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da izvedenskega dela ne bo opravljal pošteno in vestno.
Izjemoma je lahko imenovana za sodnega izvedenca oseba, ki ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo s področij, kjer primanjkuje sodnih izvedencev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo, prav tako je lahko izjemoma imenovana za sodnega izvedenca oseba, ki ne izpolnjuje pogoja iz šeste točke prvega odstavka tega člena, če gre za priznanega strokovnjaka s specialističnim, magistrskim ali doktorskim naslovom, vendar le za področja, kjer primanjkuje sodnih izvedencev.
Zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela minister, pristojen za pravosodje, zahteva od kandidata predložitev mnenja ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije, lahko pa odredi tudi poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s področja, na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot kandidat za sodnega izvedenca.
Sodni izvedenci in sodni cenilci so se dolžni strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki ter aktivno sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje. Minister, pristojen za pravosodje, lahko določi, da morajo sodni izvedenci iz posameznih strokovnih področjih v določenem roku opraviti posebne preizkuse znanja glede novih dognanj in metod dela v stroki. Če se izvedenec ne prijavi k preizkusu, ali preizkusa ne opravi, se razreši.
Vsebino in način opravljanja preizkusa strokovnosti in posebnega preizkusa znanja predpiše minister, pristojen za pravosodje.”
43. člen
Drugi odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi imenik sodnih izvedencev, ki obsega naslednje podatke: priimek in ime, znanstveni ali strokovni naslov, strokovno področje, za katerega je imenovan, datum imenovanja, poklic, datum in kraj rojstva, naslov stalnega ali začasnega bivališča, številko telefona in podatke o zaposlitvi.”
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Imenik sodnih izvedencev je javen v delu, ki obsega naslednje podatke: priimek in ime, znanstveni ali strokovni naslov, naslov stalnega ali začasnega bivališča, številko telefona in strokovno področje, za katero je imenovan za izvedenca. Javni del imenika se uporablja za potrebe sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih.”
44. člen
89. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Minister, pristojen za pravosodje, razreši sodnega izvedenca:
1. če sam zahteva razrešitev;
2. če ne izpolnjuje več pogojev iz četrtega odstavka 84. člena tega zakona ali pogojev iz prvega odstavka 87. člena tega zakona;
3. če svojih dolžnosti ne opravlja redno in vestno;
4. če ravna v nasprotju z določilom 85. člena tega zakona;
5. če se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki bi lahko vplivala na objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje te funkcije.
Nezdružljivost opravljanja pridobitne dejavnosti s sodnim izvedeništvom ugotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.”
45. člen
92. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Določbe 87. do 91. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za sodne cenilce, določbe drugega in tretjega odstavka 88. člena tega zakona ter 89. do 91. člena tega zakona, razen 5. točke prvega odstavka 89. člena tega zakona, pa za sodne tolmače.”
46. člen
Prvi odstavek 93. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Za sodnega tolmača je lahko imenovan, kdor je poleg izpolnjevanja pogojev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona uspešno opravil preizkus znanja za sodnega tolmača.”
V drugem odstavku se besedilo “oseba, ki ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo” nadomesti z besedilom “oseba, z izobrazbo nižjo od zahtevane,”.
47. člen
V prvem odstavku 99. člena se določilo pod II. spremeni tako, da se glasi:
“II. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji:
1. v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem postopku;
2. v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah ter za vodenje zemljiške knjige;
3. v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače;”.
48. člen
V prvem odstavku 101. člena, se določilo pod II. spremeni tako, da se glasi:
“II. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji:
1. v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem postopku;
2. o priznanju tujih sodnih odločb;
3. v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, ter v sporih v zvezi z njimi;
4. v sporih o pravicah intelektualne lastnine;
5. o predlogih za izdajo začasnih odredb vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, oziroma zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost;
6. v nepravdnih postopkih, v katerih so udeležene gospodarske družbe, družbeniki, oziroma delničarji in člani organov gospodarskih družb, za katere je treba uporabiti pravo družb.”
49. člen
Dosedanji predstojniki okrajnih sodišč in njihovi namestniki opravljajo svojo funkcijo kot predsedniki sodišč in njihovi namestniki do izteka svojega mandata.
50. člen
Sodni izvedenci in sodni cenilci imenovani do konca leta 1995, morajo dokazila iz 39. člena tega zakona prvič predložiti v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Sodni izvedenci in sodni cenilci imenovani po dosedanjih prepisih, ki ne izpolnjujejo pogojev glede zahtevane izobrazbe po tem zakonu, lahko nadaljujejo svoje delo ob izpolnjevanju obveznosti iz 39. člena tega zakona.
51. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 700-04/93-16/15
Ljubljana, dne 16. marca 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
