Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic komunalnih odpadkov
1. člen
Ta uredba določa mejne vrednosti emisije snovi v zrak iz sežigalnic komunalnih odpadkov in ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi v zrak iz teh sežigalnic.
Za emisije snovi v zrak iz sežigalnic komunalnih odpadkov, ki niso urejene s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št.73/94 in 68/96), za meritve emisije snovi v zrak, ki niso urejene s to uredbo, pa pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
2. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki so po svoji naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni.
2. Sežigalnica komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: sežigalnica) je naprava, ki se uporablja za odstranjevanje komunalnih odpadkov s sežiganjem z izkoriščanjem s sežiganjem odpadkov pridobljene toplote ali brez njega, razen naprave, ki se specifično uporablja za sežiganje blata komunalnih čistilnih naprav, nevarnih odpadkov, medicinskih odpadkov iz bolnišnic ali drugih posebnih vrst odpadkov.
Sežigalnica je celotna instalacija objektov in naprav, ki vključuje napravo za sežig in njen sistem za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom ter sisteme za nadzor, trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.
3. Nazivna zmogljivost sežigalnice je vsota sežigalnih zmogljivosti vseh peči za sežiganje v sestavi sežigalnice, izražena kot količina v eni uri sežganih odpadkov.
4. Dovoljenje za sežiganje je dovoljenje za odstranjevanje odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
5. Sedemdnevna drseča povprečna vrednost je povprečna vrednost, izračunana za obdobje zadnjih 7 dni kot aritmetično povprečje vseh dnevnih povprečnih vrednosti v tem obdobju.
6. Zgorevalni plini so odpadni plini iz naprave za sežig odpadkov, ki so onesnaženi s snovmi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju.
3. člen
Mejne vrednosti koncentracij skupnega prahu, težkih kovin in anorganskih spojin v parah ali plinastem stanju v zgorevalnih plinih sežigalnice v odvisnosti od nazivne zmogljivosti so:
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nazivna zmogljivost Nazivna zmogljivost Nazivna zmogljivost
manj kot 1 t/h 1 t/h ali več 3 t/h ali več
in manj kot 3 t/h
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
skupni prah 200 mg/m3 100 mg/m3 30 mg/m3
težke kovine:
svinec in njegove spojine, izražene kot Pb,
krom in njegove spojine, izražene kot Cr,
baker in njegove spojine, izražene kot Cu, in
mangan in njegove spojine, izražene kot Mn, skupaj - 5 mg/m3 5 mg/m3
nikelj in njegove spojine, izražene kot Ni,
arzen in njegove spojine, izražene kot As, skupaj - 1 mg/m3 1 mg/m3
kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd - 0,2 mg/m3 0,2 mg/m3
živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg - 0,2 mg/m3 0,2 mg/m3
plinaste anorganske spojine klora, izražene kot HCl 250 mg/m3 100 mg/m3 50 mg/m3
plinaste anorganske spojine fluora, izražene kot HF - 4 mg/m3 2 mg/m3
žveplov dioksid, izražen kot SO(2) - 300 mg/m3 300 mg/m3
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4. člen
Za izračun koncentracije snovi sta določeni naslednji računski vsebnosti:
– 11 volumenskih % kisika v suhem odpadnem plinu ali
– 9 volumenskih % ogljikovega dioksida v suhem odpadnem plinu.
Za izračun koncentracije snovi v zgorevalnih plinih sežigalnice z nazivno zmogljivostjo manj kot 1 t/h je lahko ne glede na določbe prejšnjega odstavka računska vsebnost kisika za izračun koncentracije 17 volumenskih %.
5. člen
V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena sta mejni vrednosti za skupni prah in plinaste anorganske spojine klora v zgorevalnih plinih sežigalnice 2,5-krat manjši od mejnih vrednosti, določenih v prvem stolpcu 3. člena te uredbe.
6. člen
Povprečne vrednosti se izračunajo le iz vrednosti koncentracij snovi, izmerjenih v času obratovanja sežigalnice, ki vključuje čas zagona in zaustavitve.
7. člen
Sežigalnica čezmerno obremenjuje okolje z emisijo snovi v zrak, če:
– najmanj ena od vseh urnih povprečnih vrednosti ogljikovega monoksida presega mejno vrednost iz 9. člena te uredbe ali
– najmanj ena od vseh polurnih povprečnih vrednosti organskih spojin presega mejno vrednost iz 9. člena te uredbe ali
– najmanj ena od sedemdnevnih drsečih povprečnih vrednosti za snovi, ki se skladno s to uredbo trajno merijo, presega za to snov predpisano mejno vrednost iz 3. člena te uredbe ali
– najmanj ena od dnevnih povprečnih vrednosti za snovi, ki se skladno s to uredbo trajno merijo, presega za to snov predpisano mejno vrednost iz 3. člena te uredbe za več kot 30% ali
– najmanj ena od povprečnih vrednosti posamezne meritve za snovi, ki se skladno s to uredbo občasno merijo, presega za to snov predpisano mejno vrednost iz 3. člena te uredbe.
Sežigalnica z nazivno zmogljivostjo 1 t/h ali več čezmerno obremenjuje okolje z emisijo snovi v zrak tudi, če več kot 10% vseh desetminutnih povprečnih vrednosti ogljikovega monoksida, izmerjenih v obdobju 24 ur, presega 150 mg/m3.
8. člen
Pri sežigu komunalnih odpadkov je treba ves čas sežiganja ne glede na obratovalne razmere zagotoviti, da se temperatura zgorevalnega plina za zadnjim dovodom zraka za sežig na nadzorovan in homogen način poveča najmanj do 850 °C ob zagotovljenem zadrževalnem času plina v komori za sežig najmanj 2 sekundi in prisotnosti najmanj 6 volumenskih % kisika.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) lahko dovoli drugačne obratovalne parametre od parametrov, določenih v prejšnjem odstavku, če na podlagi podatkov o tehnični opremi in tehnoloških lastnostih naprave za sežig in poročila o prvih meritvah ali obratovalnem monitoringu ugotovi, da omogočajo nižjo ali enako emisijo polikloriranih dibenzodioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), kot bi bila ob obratovalnih parametrih iz prejšnjega odstavka.
9. člen
Ves čas obratovanja sežigalnice urna povprečna vrednost koncentracije ogljikovega monoksida v zgorevalnih plinih ne sme presegati 100 mg/m3, polurna povprečna vrednost koncentracije organskih spojin, izraženih kot celotni organski ogljik, pa 20 mg/m3.
10. člen
Zgorevalne pline iz sežigalnice je dovoljeno izpuščati v zrak samo skozi odvodnik.
Višina odvodnika iz prejšnjega odstavka mora zagotavljati, da se prepreči ali v največji možni meri zmanjša vpliv emisije snovi iz sežigalnice na kakovost zraka v okolici sežigalnice.
11. člen
Sežigalnica mora imeti enega ali več pomožnih gorilnikov, ki se avtomatsko vklopijo, kadar se temperatura zgorevalnega plina zniža pod 850 °C.
Gorilnike iz prejšnjega odstavka je treba uporabljati tudi za vzdrževanje predpisane temperature plina iz prejšnjega odstavka ob zagonu in ustavitvi sežigalnice.
12. člen
V okviru prvih meritev je treba poleg meritev koncentracije snovi, za katere so s to uredbo predpisane mejne vrednosti, preveriti tudi zadrževalni čas plinov v komori za sežig pri minimalni temperaturi plina 850 °C v pogojih najbolj neugodnih možnih obratovalnih razmer.
13. člen
V okviru obratovalnega monitoringa je treba izvajati trajne meritve:
– koncentracij skupnega prahu, ogljikovega monoksida, plinastih anorganskih spojin klora in kisika v zgorevalnih plinih v primeru, če je nazivna zmogljivost sežigalnice 1 t/h ali več,
– temperature zgorevalnega plina za zadnjim dovodom zraka za sežig in
– vlage zgorevalnih plinov.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka trajno merjenje vlage zgorevalnih plinov ni potrebno, če se uporablja suha metoda meritve.
14. člen
V okviru obratovalnega monitoringa je treba izvajati občasne meritve:
– koncentracij težkih kovin iz 3. člena te uredbe, plinastih anorganskih spojin fluora in žveplovega dioksida v zgorevalnih plinih v primeru, če je nazivna zmogljivost sežigalnice 1 t/h ali več,
– koncentracij skupnega prahu, ogljikovega monoksida, plinastih anorganskih spojin klora in kisika v zgorevalnih plinih v primeru, če je nazivna zmogljivost sežigalnice manj kot 1 t/h in
– koncentracije organskih spojin, izraženih kot celotni organski ogljik, v zgorevalnih plinih.
15. člen
Trajne meritve iz 13. člena te uredbe in občasne meritve iz prejšnjega člena se morajo izvajati po programu obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak.
Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– značilnosti sežigalnice, ki so pomembne za emisijo snovi v zrak,
– lastnosti odpadkov, ki se sežigajo, ki so pomembne za emisijo snovi v zrak,
– določitev snovi v zgorevalnih plinih in obratovalne parametre, ki so predmet trajnih in občasnih meritev,
– določitev merilnih mest,
– določitev metod vzorčenja in merjenja,
– pogostost občasnih meritev, ki ne sme biti manjša od dveh občasnih meritev na leto, in število posameznih meritev v okviru občasnih meritev in
– čas vzorčenja in način vzorčenja v času izvajanja posamezne meritve v okviru občasne meritve.
Program monitoringa iz prvega odstavka tega člena izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene za izvajanje obratovalnega monitoringa v predpisu, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
Program iz prvega odstavka je sestavni del vloge za dovoljenje za sežiganje.
16. člen
Upravljalec sežigalnice mora v primeru okvare sežigalnice omejiti ali ustaviti sežiganje odpadkov takoj, ko je to mogoče.
Če upravljalec sežigalnice na podlagi meritev ugotovi, da sežigalnica čezmerno onesnažuje okolje z emisijo snovi v zrak, mora takoj prenehati sežigati odpadke in v roku štirih dni o tem in o potrebnih in nameravanih ukrepih za ponovno usposobitev sežigalnice obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
V primeru iz prejšnjega odstavka upravljalec sežigalnice lahko spet začne sežigati odpadke, ko to dovoli inšpektor, pristojen za varstvo okolja.
17. člen
Ministrstvo mora v dovoljenju za sežiganje določiti tudi čas, v katerem sežigalnica ob tehnično neizogibnih ustavitvah čistilne naprave lahko začasno čezmerno obremenjuje okolje z emisijo tiste snovi v zrak, ki ji je čistilna naprava namenjena.
18. člen
V obratovalnih pogojih iz prvega odstavka 16. člena te uredbe in iz prejšnjega člena lahko sežigalnica obratuje največ 8 ur neprekinjeno in skupno največ 96 ur v enem koledarskem letu, pri tem pa nobena izmerjena polurna povprečna vrednost skupnega prahu ne sme presegati 600 mg/m3, izpolnjeni pa morajo biti tudi predpisani obratovalni parametri iz prvega odstavka 8. člena in iz 9. člena te uredbe.
19. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
20. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gospodarska družba ali druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– ne zagotovi obratovalnih pogojev iz 8. ali 9. člena te uredbe,
– ne uporablja gorilnikov iz 11. člena te uredbe,
– ne izvaja trajnih meritev iz 13. člena te uredbe,
– ne izvaja občasnih meritev iz 14. člena te uredbe,
– ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 16. člena te uredbe.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe.
21. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 356-05/2000-1
Ljubljana, dne 16. marca 2000.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
