Na podlagi 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86) 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 66/93), na podlagi sprejetega odloka o priključitvi na vodovodno omrežje (Uradni list RS, št. 83/99) ter 16. člena statuta Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Hodoš, na 11. seji dne 3. 2. 2000 sprejel

S tem odlokom se določa zavarovano območje virov pitne vode na območje Občine Hodoš, varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje pred naključnim ali namernim onesnaženjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode.

Obseg zavarovanega območja zajetja pitne vode z virov in varstvenih pasov je določen. O upoštevanju strokovnih geoloških in hidrogeoloških razmer za zavarovanje zajetja pitne vode, se določijo varstveni pasovi.

Za vodovarstveno območje velja načelo, da se varstveni ukrepi zaostrujejo z približevanjem zajetju.
Varstveni pasovi za zavarovanje zajetij vodnih virov so naslednji:
1. najožji varstveni pas – območje z najstrožjimi varstvenimi ukrepi – cona I,
2. ožji varstveni pas – območje z strogimi varstvenimi ukrepi – cona II,
3. širši varstveni pas – območje z blagim režimom zavarovanja – cona III.

Cona I – najožji varstveni pas
Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti samega zajetja, kjer je možno namerno onesnaženje vode v zajetju, in sicer:
– območje najožjega varstvenega pasu mora biti fizično zavarovano in opremljeno z opozorilno tablo;
– zaradi preprečitve vdora površinske vode v vrtačo, kjer je vrtina in ob vrtini do podzemne vode se primerno temu uredi zgornji rob vrtače;
– odvodnjavanje ceste nad vrtačo speljati z muldo izven območja;
– dostop na območje cone I je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda; inšpekcijskim službam ter pooblaščenim delavcem pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje kvalitete pitne vode – skupaj z upravljalcem vodovoda;
– zemljišče mora biti odkupljeno in zemljiško knjižno vpisano na lastnika vodovoda (koncedenta);
– v območju cone I ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter gnojenje.

Cona II – ožji varstveni pas
V ožjem pasu s sanitarnim režimom se zavaruje vodo-zbirno območje s strogim režimom varovanja in zanj veljajo naslednje določbe:
– na vseh cestah in poteh ob vstopu v ožji varstveni pas se postavijo vidne opozorilne table, ki opozarjajo na vodovarstveno območje, v katerem je prepovedana vožnja cistern z nevarnimi snovmi, prevoz gnojevke in fekalnih odpadkov, hitrost je omejena na 10 km/h;
– prepovedana je uporaba vseh sredstev za zaščito in varstvo rastlin ter zatiranje živalskih škodljivcev;
– prepovedano je vsakršno gnojenje z naravnimi (gnoj, gnojevka) in umetnimi gnojili;
– prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov;
– prepovedana je paša;
– dovoljena je adaptacija obstoječih stavb v smislu izboljšanja higienskih razmer;
– gradnja kanalizacije in greznic je prepovedana,
– zemljišče je lahko namenjeno samo za določene kulture: travnik, gozdno površino;
– sečnja in spravilo lesa mora potekati pod nadzorom upravljalca vodovoda.

Cona III – širši varstveni pas
Za širši varstveni pas, ki zajema zbirno območje vodnega vira pa veljajo naslednje določbe:
– stanovanjski in gospodarski objekti ter vikendi na tem območju morajo imeti nepretočne triprekatne vodotesne greznice z nadzorom praznjenja, ki ga izvaja pooblaščena organizacija pod nadzorom upravljalca vodovoda;
– prepovedana je uporaba zaščitnih sredstev, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi (fungicidi, insekticidi), polivanje gnojnice po travnikih;
– sečnja in spravilo lesa se izvaja pod nadzorom upravljalca vodovoda;
– v primerih asfaltiranja cest, se mora na odsekih, ki potekajo znotraj območja varstvenih pasov, kjer pa to ni mogoče se to uredi pod določenimi pogoji, ki jih predpiše pooblaščena organizacija;
– prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov.
Zaščitni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za zunanji varstveni pas, veljajo za vse znotraj njega ležeče pasove.

Za varstvene pasove velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Za vsak poseg v varstveni pas vodnega vira morajo investitorji pridobiti soglasje od lastnika vodovoda.

Nadzor na izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, občinska nadzorna služba in izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.

1. Z denarno kaznijo od 100.000 SIT do 400.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki krši določila 4., 5. ali 6. člena tega odloka.
Prav tako se kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 150.000 SIT odgovorna oseba pravne osebe ter posameznik za storjene prekrške iz zgoraj omenjenih členov odloka o zavarovanju vodnega vira na območju Občine Hodoš.
Oseba pooblaščena za izvajanje nadzora po določilih tega odloka, lahko kazen izterja takoj na kraju samem.
2. Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odpravo škode.

Obstoječe dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi izvajalci urediti po določilih tega odloka.
Lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v najožjem varstvenem pasu v roku šestih mesecev, v ožjem varstvenem pasu v enem letu, v širšem varstvenem pasu v dveh letih po uveljavitvi odloka.

Postopki, za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenem območju pasov, začeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo zahteva režim v določenem pasu, v katerem se nahaja lokacija.

Lastniki kmetijskih zemljišč v varstvenih pasovih iz 4., 5. in 6. člena tega odloka kjer se omeji izkoriščanje zemljišč so upravičeni do odškodnine v skladu z zakonskimi predpisi, če je povzročena škoda, oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča.
Upravljalec vodovodnega sistema sporazumno z lastnikom zemljišča pismeno določi višino in način plačila odškodnine.

Lastnik oziroma izvajalec javne službe, oskrbe s pitno vodo mora poskrbeti za čim večji odkup zemljišča na območju varstvenih pasov.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.