Na podlagi 17. in 18. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98), zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 5/90, 10/91, 13/93, 35/97, 47/97, 73/98) in 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95 in 72/99) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 12. redni seji dne 6. 3. 2000 sprejel
O D L O K
o ureditvi cestnega prometa na območju Občine Slovenska Bistrica
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo strokovne podlage za urejanje cestnega prometa na javnih prometnih površinah na območju Občine Slovenska Bistrica.
2. člen
Javne prometne površine po tem odloku so vse javne kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, poti, kolesarske steze, pločniki, parkirni prostori, avtobusna postajališča ter javne dovozne ceste in poti v splošni rabi.
3. člen
Občina Slovenska Bistrica za zagotavljanje nemotenega in varnega odvijanja prometa skladno z zakonom o varnosti cestnega prometa za posamezno cesto ali njen del oziroma za naselje in njen del odredi način odvijanja prometa, ki obsega:
– določitev prednostnih cest in način vodenja vseh vrst prometa,
– določitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa,
– omejitev hitrosti in določitev ukrepov za umirjanje prometa,
– ureditev mirujočega prometa,
– ureditev prometa zaradi dostave,
– določitev območja umirjenega prometa, območja omejene hitrosti in območja za pešce,
– določitev posebnih tehničnih in drugih ukrepov za varnost otrok in ostalih pešcev,
– odstranitev ali postavitev nove ali dodatne prometne signalizacije, če to zahtevajo prometne in varnostne razmere,
– odstranitev nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil,
– določitev drugih obveznosti udeležencev v cestnem prometu.
4. člen
Občina Slovenska Bistrica ureja zadeve po določbah tega odloka in določbah odredb, ter skrbi za zagotavljanje in izvajanje ustrezne prometne ureditve v mestu, naseljih in na drugih javnih prometnih površinah na območju občine.
Za strokovno urejanje zadev po določbah tega odloka in določbah odredb je odgovorna služba občinske uprave za ceste (v nadaljevanju: pristojni občinski upravni organ).
5. člen
Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot ga določajo zakonski predpisi o javnih cestah in o varnosti cestnega prometa.
II. CESTNOPROMETNA IN NEPROMETNA SIGNALIZACIJA
6. člen
Na občinskih javnih prometnih površinah je za postavitev, vzdrževanje in odstranitev cestnoprometne signalizacije ter za opremo cest in ulic z drugimi sredstvi in napravami, ki zagotavljajo varnost prometa na območju Občine Slovenska Bistrica pooblaščen pristojni občinski upravni organ, ki na podlagi javnega razpisa izbere izvajalca.
Postavitev nove, nadomestitev stare ali manjkajoče cestnoprometne signalizacije financirajo pri novogradnjah in rekonstrukcijah investitorji, v vseh ostalih primerih pa Občina Slovenska Bistrica.
7. člen
Na vseh javnih prometnih površinah je dovoljena postavitev neprometne signalizacije z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa.
Če komunalna inšpekcija ugotovi, da je na javni prometni površini postavljena neprometna signalizacija brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem iz prejšnjega odstavka tega člena, z odločbo odredi takojšnjo odstranitev na stroške kršilca.
III. PARKIRANJE IN USTAVLJANJE
Javne parkirne površine
8. člen
Na območju Občine Slovenska Bistrica so za parkiranje vozil namenjene naslednje javne parkirne površine:
– parkirne površine, določene s prometno signalizacijo, kot parkirni prostor;
– območja kratkotrajnega parkiranja (modre cone), označene z modro črto in s prometno signalizacijo, namenjene časovno omejenemu parkiranju, kjer se plačuje parkirnina;
– parkirne površine, določene s prometno signalizacijo, kot parkirni prostor, kjer se plačuje parkirnina,
– površine ob javnih cestah, kjer po zakonskih predpisih o varnosti cestnega prometa ali s prometno signalizacijo, parkiranje ni prepovedano.
9. člen
Pristojni občinski upravni organ določi javne parkirne površine iz 8. člena tega odloka, njihovo opremo in ureditev parkiranja.
Pristojni občinski upravni organ z odločbo o postavitvi prometne signalizacije določi, katerim vozilom je parkirna površina namenjena, določi omejitev časa parkiranja in obveznost plačila parkirnine.
Višina parkirnine se določi z odredbo.
10. člen
Parkirni prostori morajo biti označeni s prometnimi znaki in z označbo na vozišču.
11. člen
Parkiranje je dovoljeno le znotraj označenih parkirnih površin. Na njih lahko parkirajo le motorna vozila, katerim to dovoljuje označba parkirnega prostora.
Voznik vozila je dolžan pri parkiranju vozila na javni parkirni površini upoštevati prometno ureditev parkirišča.
Na parkirnih površinah kjer je uvedeno plačilo parkirnine in je parkiranje časovno omejeno, mora voznik plačati parkirnino in parkirni listek odložiti na vidno mesto na armaturni plošči, tako da je možna zunanja kontrola.
Dovoljeni čas parkiranja in obveznost plačila parkirnine se označita na dopolnilni tabli prometnega znaka.
Prepoved parkiranja in ustavljanja
12. člen
Parkiranje in ustavljanje vozil na motorni pogon na javnih prometnih površinah in drugih javnih površinah je prepovedano:
– na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom;
– na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti ali kolesarskem pasu;
– v križišču in v razdalji, manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča;
– na označenem avtobusnem postajališču na vozišču ali manj kot 15 m od njega; dovoljena je ustavitev na postajališču izven vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet;
– na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak ali napravo, ki daje svetlobne ali zvočne signale;
– na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;
– kadar bi ustavljeno ali parkirano vozilo onemogočalo dostop za parkiranje drugemu vozilu ali bi onemogočalo odhod nekemu že parkiranemu vozilu;
– pred vhodnimi vrati dvorišč in garaž, poslovnih prostorov in večjih stanovanjskih zgradb;
– pred prostori, določenimi za posode za smeti in odvoz smeti;
– nad komunalnimi napravami (hidranti, jaški ipd.), kjer je to posebej označeno;
– zelenicah, otroških igriščih, parkih ter na hišnih prehodih za pešce;
– pred vsemi vhodi v gasilske domove;
– na parkirnem prostoru, ki je rezerviran za posebej določena motorna vozila;
– na prostoru določenem za dostavo blaga;
– na cesti ali drugi prometni površini, če bi ustavljeno ali parkirano vozilo oviralo ali onemogočalo izvajanje zimske službe;
– na označenem parkirnem prostoru za invalide;
– kjer to prepoveduje prometna signalizacija.
13. člen
Na javnih parkirnih prostorih, javnih odprtih dvoriščih in drugih javnih površinah je prepovedano parkirati stanovanjske prikolice in druge avtomobilske prikolice, avtodome, poškodovana, dotrajana in zapuščena vozila ali kako drugače zasesti te površine z drugimi predmeti, ki niso vozila.
14. člen
Ne glede na omejitve prometa oziroma prepoved ustavljanja ali parkiranja po določbah tega odloka smejo na javnih prometnih površinah ustavljati ali parkirati vozila s prednostjo, ki so na intervencijski vožnji, vozila republiških in lokalnih javnih gospodarskih služb, ki so potrebna za odstranjevanje prometnih ovir in za opravljanje komunalnih in drugih javnih del in vozila inšpekcijskih služb, kadar ne predstavljajo oviro na vozišču.
Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi za vozila zdravstvenih delavcev na obisku bolnikov ter za vozila invalidov z 80% in večodstotno okvaro organizma, zaradi katere je oteženo gibanje, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev v prometu.
Parkirana vozila iz drugega odstavka tega člena morajo biti posebej označena z veljavno parkirno karto oziroma s predpisanim dokumentom – znakom.
15. člen
Na javnih prometni površinah, kjer je prepovedano parkiranje in ustavljanje, je izjemoma dovoljeno ustavljanje vozil, zaradi dostave in sicer v času (v nadaljevanju: dostavni čas) določenem z odredbo ter tako, da ne ogroža ali ovira prometa.
16. člen
Parkiranje tovornih vozil in avtobusov na javnih prometnih površinah je prepovedano, razen na javnih parkirnih površinah posebej rezerviranih za parkiranje tovornih vozil in avtobusov, ki so označene z ustrezno prometno signalizacijo.
Na parkirne površine iz prvega odstavka tega člena opozarjajo obvestilni znaki, ki se namestijo na vpadnih cestah v naselja.
17. člen
Kolesa in kolesa z motorjem je dovoljeno parkirati le na za to določenih parkirnih površinah. Parkirne površine za odstavo koles morajo biti opremljene s stojali za kolesa ali drugimi napravami za odstavo koles.
Kolesa se smejo parkirati tudi na javnih prometnih površinah, kjer ni možnosti ureditve posebnih odstavnih površin, parkirano kolo ali kolo s pomožnim motorjem pa ne sme ovirati ali ogrožati prometa.
18. člen
Kadar voznik zapusti vozilo, mora izključiti motor vozila.
IV. ZAČASNA OMEJITEV, PREUSMERITEV ALI PREPOVED PROMETA
19. člen
Zaradi izvajanja gradbenih del in za športne, kulturne ali druge prireditve na ali ob javni prometni površini, lahko pristojni občinski upravni organ začasno spremeni prometni režim in v dovoljenju določi pogoje, ki jih mora izpolniti predlagatelj spremembe.
Vlogi za začasno spremembo prometnega režima je potrebno predložiti dokumentacijo, ki mora vsebovati situacijo začasne spremembe prometnega režima, s predlogom postavitve prometne signalizacije in vsa soglasja, ki jih za posamezno začasno spremembo prometnega režima zahteva pristojni občinski upravni organ.
Predlagatelj mora situacijo začasne spremembe prometnega režima z ustreznim besedilom, objaviti v sredstvih javnega obveščanja.
Predlagatelj mora vložiti zahtevek za začasno spremembo prometnega režima najmanj 15 dni pred pričetkom spremembe.
Če komunalna inšpekcija ugotovi, da je bil spremenjen prometni režim brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa, z odločbo odredi upravljavcu javne prometne površine takojšno vzpostavitev prometnega režima v prvotno stanje, na stroške povzročitelja.
V. POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN
20. člen
Javne prometne površine se lahko s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa uporabljajo tudi za postavljanje kioskov, prodajnih stojnic, gostinskih vrtov, telefonskih govorilnic, uličnih avtomatov, panojev, gradbišč, začasnih deponij materiala, ograj, stebrov in podobno, kadar to ne moti prometa.
Predlagatelj mora za posebno uporabo javnih prometnih površin pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. K vlogi za izdajo soglasja mora priložiti najemno pogodbo z upravljavcem javne prometne površine.
Če komunalna inšpekcija ugotovi, da je na javni prometni površini postavljen objekt iz prvega odstavka tega člena brez soglasja upravnega organa ali v nasprotju s soglasjem, z odločbo odredi upravljavcu javne prometne površine, takojšno odstranitev na stroške lastnika objekta.
21. člen
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno sankanje, smučanje, drsanje, kotalkanje, rolkanje, deskanje ter igranje otrok in odraslih oseb.
Delo na javni prometni površini
22. člen
Delo na javni prometni površini mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki, tako da je zagotovljeno varno odvijanje prometa.
Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli ter ob zmanjšani vidljivosti razsvetljeno s predpisanimi svetlobnimi telesi.
Kdor prekoplje vozišče, kolesarsko stezo, pločnik, pešpot ali drugo javno prometno površino mora v roku, določenim z odločbo, vzpostaviti prvotno stanje, do takrat pa izvajati redno vzdrževanje.
Kadar je potrebno zaradi del zasesti kolesarsko stezo, pločnik, pešpot ali del vozišča s postavitvijo odra, mora izvajalec del pod odrom speljati prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala ali vode, urejen za varno hojo in ponoči osvetljen.
Takoj, ko z odločbo preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branike, ograjo in druge ovire, ki jih je postavil zaradi izvajanja del.
Promet zaradi dostave
23. člen
Dostava v prometu je dovoz, odvoz, nakladanje in razkladanje blaga večje teže in dimenzij ter blaga v večji količini, ki ga ni možno prenašati ročno na večje razdalje.
Dostavo blaga podjetjem in občanom je treba opraviti z dvorišča ali z druge manj prometne površine. V primerih, ko je dostava blaga možna le z javne prometne površine, je nakladanje in razkladanje blaga potrebno opraviti hitro in brez odlašanja ter zaradi tega ne sme biti ogrožen ali ustavljen promet drugih vozil.
Če je potrebno zaradi nalaganja in razlaganja blaga vozilo ustaviti na pešpoti ali kolesarski poti, mora voznik za to imeti posebno dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa.
24. člen
Promet in ustavljanje na javnih prometnih površinah zaradi dostave blaga je dovoljen v dostavnem času, ki se določi z odredbo.
25. člen
V času nakladanja in razkladanja vozil na motorni pogon in v vseh drugih primerih, razen v primerih zastoja prometa ali ravnanja po prometnih znakih, motor ustavljenega vozila ne sme obratovati več kot tri minute, razen ko je delovanje motorja pogoj za nakladanje oziroma razkladanje.
VI. OMEJITVE IN PREPOVEDI PROMETA
Omejitev hitrosti
26. člen
V naseljih Občine Slovenska Bistrica, ki so označena s prometnim znakom ˝ime naseljenega kraja˝, je hitrost vožnje omejena na 50 km/h.
Na posameznih odsekih javnih cest, lahko pristojni občinski upravni organ z odločbo določi večjo dovoljeno hitrost, kjer varnost prometa in predpisani prometno-tehnični elementi to omogočajo. Hitrost ne sme biti omejena na več kot 70 km/h.
Pristojni občinski upravni organ lahko določi naselje ali del naselja kot območje omejene hitrosti, kjer to pogojuje prometna varnost pešcev. Hitrost ne sme biti omejena na manj kot 30 km/h.
Območje za pešce
27. člen
V naseljih lahko pristojni občinski upravni organ z odredbo določi območje za pešce (v nadaljevanju: cona za pešce).
28. člen
Cona za pešce je prometno območje (ceste, ulice, trgi, pločniki), ki je namenjeno izključno pešcem, ki lahko uporabljajo celotno prometno površino; drugi udeleženci v prometu jo lahko uporabljajo omejeno.
V conah za pešce je prepovedan promet, ustavljanje in parkiranje vozil, razen za izjeme z ustreznim dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa.
V conah za pešce lahko vozijo tudi kolesarji, vendar ne smejo ovirati ali ogrožati prometa pešcev.
V conah za pešce je promet ob vsakem času dovoljen službam na intervencijski vožnji, republiškim in lokalnim javnim gospodarskim službam, zdravstvenim službam ob obisku bolnikov in inšpekcijskim službam.
29. člen
Kadar je v conah za pešce promet izjemoma dovoljen, je hitrost vožnje omejena na 5 km/h, prednost pa imajo pešci.
30. člen
Promet in ustavljanje zaradi dostave blaga je v conah za pešce dovoljen za vozila, ki ne presegajo 5 t skupne mase in v dostavnem času, ki se določi z odredbo.
31. člen
Pristojni občinski upravni organ lahko v conah za pešce v izjemnih primerih dovoli promet zaradi dostave izven dostavnega časa ali s težjimi vozili od dovoljene. V dovoljenju določi pogoje ter odmeri prevoznino, ki jo je upravičenec dolžan plačati Občini Slovenska Bistrica.
Kriteriji za upravičenost pridobitve dovoljenja iz prejšnjega člena tega odloka se določijo z odredbo.
VII. AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA
32. člen
Avtobusna postajališča za vstopanje in izstopanje potnikov morajo biti zgrajena tako, da izpolnjujejo tehnične normative in minimalne pogoje, ki so določeni s pravilnikom pristojnega državnega organa.
33. člen
Nadstrešnice na avtobusnih postajališčih so dolžni vzdrževati upravljavci javnih prometnih površin. Komunalna inšpekcija lahko izda odločbo o vzdrževanju nadstrešnic na avtobusnih postajališčih ob občinskih cestah upravljavcu javne prometne površine.
VIII. DRUGI VARNOSTNI UKREPI
34. člen
Občina postavi zaščitne ograje na tistih delih ceste ali ulice, kjer to narekuje varnost udeležencev v cestnem prometu.
35. člen
Komunalna inšpekcija lahko z odločbo odredi odstranitev ograje, žive meje, dreves in podobnih ovir, če tak ukrep pogojuje preglednost ceste, križišča ali varnost prometa. Enako lahko z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire do višine, ki zagotavlja preglednost, če ograja, živa meja ali druga podobna ovira zmanjšuje preglednost križišča ali dela ceste. Z odločbo lahko odredi tudi umaknitev v tem členu navedenih ovir na ustrezno razdaljo.
36. člen
Komunalna inšpekcija lahko izvede ukrepe iz 35. člena tega odloka na stroške lastnika ali upravljavca, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo.
37. člen
Zaradi varnosti pešcev ni dovoljena vožnja z motornimi vozili, s kolesi, kolesi z motorjem, motornimi kolesi ali drugimi vozili po sprehajalnih stezah, otroških igriščih in športnih površinah, po poteh in parkih, zelenicah ter pločnikih, in drugih površinah, ki so namenjene izključno pešcem.
Promet s kolesi je dovoljen samo tam, kjer je to določeno s prometno signalizacijo oziroma v skladu s splošnimi prometnimi predpisi.
38. člen
Prepovedano je prislanjanje koles, koles z motorjem in motornih koles ob zgradbe ali drevesa, ki mejijo na javno prometno površino. Prav tako je prepovedano prislanjanje koles, koles z motorjem in motornih koles ob cestne robnike in robove pločnikov.
39. člen
Voznik motornega vozila mora po javnih prometnih površinah, na katerih je voda in snežna brozga, voziti tako, da ne onesnaži pešcev, drugih udeležencev v prometu ali pročelje zgradb.
40. člen
Lastniki objektov, katerih strehe mejijo na javne prometne površine, morajo namestiti snegobrane in strešne odtočne žlebove. Dolžni so odstraniti tudi ledene sveče in počistiti pločnik (nesnaga, sneg) najkasneje do 8. ure zjutraj. V primeru nadaljnjega sneženja je potrebno organizirati sprotno čiščenje.
IX. ČIŠČENJE JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN
41. člen
Uporabniki javnih prometnih površin so dolžni javne prometne površine očistiti na lastne stroške, če so le-te onesnažili.
Čiščenje javne prometne površine je treba opraviti čimprej in tako, da ni ovirana ali ogrožena prometna varnost ter, da se ne poškoduje prometna površina ali prometna signalizacija. Če prometne površine ne očisti tisti, ki jo je onesnažil, jo očisti izvajalec vzdrževanja ceste na stroške povzročitelja nesnage.
42. člen
Izvajalec zimske službe mora zaradi odvažanja snega, v sredstvih javnega obveščanja pravočasno objaviti program svojega dela in pozvati lastnike motornih vozil, naj jih odstranijo z območij, na katerih se bodo izvajala dela.
Izvajalec zimske službe mora pred začetkom del postaviti obvestilni znak, ki opozarja na opravljanje zimske službe.
43. člen
Čiščenje in pranje javnih prometnih površin ter odvoz komunalnih in drugih odpadkov morajo izvajalci organizirati tako, da je promet čim manj oviran. Na prometno zelo obremenjenih javnih cestah, lahko pristojni občinski upravni organ določi čas, v katerem je izvajanje teh dejavnosti prepovedano.
Pred začetkom čiščenja, odvoza odpadkov, vzdrževalnih del na cesti in opravil zimske službe, lahko izvajalec postavi prometne znake za prepoved parkiranja na odsekih cest, kjer bo izvajal ta dela.
X. ODSTRANJEVANJE NEPRAVILNO USTAVLJENIH IN PARKIRANIH VOZIL TER ZAPUŠČENIH VOZIL NA JAVNIH POVRŠINAH
44. člen
Občinski redar lahko odredi odvoz nepravilno parkiranega ali ustavljenega vozila na stroške lastnika vozila, če ugotovi, da je vozilo ustavljeno ali parkirano v nasprotju s 12. členom tega odloka.
Občinski redar mora mesto in vozilo, ki se odstranjuje fotografirati.
45. člen
V primerih kadar niso izpolnjeni pogoji za odstranitev vozila, lahko komunalni inšpektor ali občinski redar odredi izvajalcu postavitev klešč in blokiranje koles nepravilno ustavljenega ali parkiranega vozila tako, da ga lastnik oziroma imetnik pravice uporabe ne more uporabljati do poravnanja stroškov za namestitev klešč in prevzemnega naloga za storjeni prekršek.
Komunalni inšpektor ali občinski redar odredi postavitev klešč iz prejšnjega odstavka, če je ugotovljeno, da je vozilo ustavljeno ali parkirano:
– na prometnih površinah, kjer je s prometno signalizacijo parkiranje in ustavljanje prepovedano,
– na rezerviranih parkirnih površinah,
– na območju kratkotrajnega parkiranja (modra cona),
– na drugih javnih površinah.
46. člen
Če je zaradi varnosti v času športne ali kakšne druge prireditve na javni prometni površini potrebno odstraniti parkirana vozila, se to opravi na stroške organizatorja prireditve.
47. člen
Zapuščeno vozilo je motorno vozilo na javni prometni površini, ki nima registrskih tablic ali ni registrirano in nihče ne skrbi zanj ali drugo vozilo, za katero nihče ne skrbi. Če komunalni inšpektor ugotovi, da se nahaja zapuščeno vozilo, priklopnik ali počitniška prikolica na javni prometni površini več kot tri dni z odločbo odredi odstranitev vozila, priklopnika ali počitniške prikolice. O najdenem zapuščenem vozilu, priklopniku ali počitniški prikolici, je komunalni inšpektor dolžan sestaviti poseben zapisnik.
48. člen
Postopek odvoza nepravilno parkiranih vozil, postopek nameščanja klešč, postopek ravnanja z zapuščenimi vozili in višina stroškov za odstranitev in zadržanje zapuščenih vozil se predpiše s pravilniki.
XI. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
49. člen
Ustanovi se občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga imenuje Občinski svet občine Slovenska Bistrica. Občinski svet v sklepu o imenovanju članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, določi tudi naloge sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa. Občinski svet imenuje v svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predstavnike izmed predstavnikov organov in organizacij s področja urejanja cestnega prometa.
Sredstva za delovanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se določijo v proračunu, svet pa lahko za opravljanje svojega dela in nalog pridobiva sredstva tudi iz drugih virov.
XII. NADZOR
50. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka ter ukrepanje izvajajo: komunalna inšpekcija in občinska redarska služba.
51. člen
Za nadzor, ukrepanje in izrekanje kazni takoj na kraju prekrška je pristojna:
– občinska redarska služba ob kršitvah določil 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 21., 23., 24., 25., 28., 29., 30., 31., 32., 37., 38., 44. in 45. člena tega odloka.
– Za nadzor, predlaganje uvedbe postopkov o prekrških in odrejanje ukrepov predpisanih v 7., 19., 20., 22., 33., 35., 40., 41., 42., 43., 45. in 47. členu tega odloka je pristojna Komunalna inšpekcija.
52. člen
Komunalni inšpektorji in občinski redarji morajo med nadzorom imeti izkaznico, občinski redarji pa tudi posebno uniformo.
53. člen
Pri izvajanju nadzora nad izvajanjem določil tega odloka, ima pristojni občinski komunalni inšpektor in občinski redar, pravico pregledati listine, s katerimi se ugotovi istovetnost osebe, ki je v postopku.
XIII. ZAKONSKE IN KAZENSKE DOLOČBE
54. člen
Kršenje določil 16., 21., 23., 24., 25., 28., 29. in 30. člena tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo 15.000 SIT.
55. člen
Kršenje določil 11., 12., 13., 14., 15., 17., 18., 37. in 38. člena tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo 5.000 SIT.
56. člen
Z denarno kaznijo 3.000 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška voznik, ki je prekoračil dovoljeni čas parkiranja.
57. člen
Za kršitev določil 19., 20. in 22. člena tega odloka se za prekršek kaznuje pravna oseba ali podjetnik posameznik z denarno kaznijo najmanj 300.000 SIT odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT in posameznik z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT.
58. člen
Za kršitev določil 40. člena tega odloka se za prekršek kaznuje pravna oseba ali podjetnik posameznik z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT in posameznik z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT.
59. člen
Kadar voznika, ki je kršil določila tega odloka ni možno ugotoviti, je zavezanec za plačilo denarne kazni lastnik vozila, s katerim je bil storjen prekršek.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Občina Slovenska Bistrica mora sprejeti odredbe, s katerimi se določijo elementi navedeni v 9., 15., 24., 27. in 31. členu tega odloka in pravilnike s katerimi se določijo elementi navedeni v 44., 46., 47. in 48. členu tega odloka najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka.
61. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na območju Občine Slovenska Bistrica veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju Občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 1/80).
62. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 10/032-01/12-6/2000
Slovenska Bistrica, dne 6. marca 2000.
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l. r.
