Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Nade Vegel iz Kamnika, na seji dne 9. marca 2000
o d l o č i l o:
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za območje KS Nevlje (Uradni list RS, št. 27/99) se razveljavi.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnica v pobudi z dne 30. 11. 1999 navaja, da izpodbijani sklep ni bil sprejet z večino glasov vseh volilcev, ki so bili upravičeni glasovati, tako kot to določa drugi odstavek 47.b člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97 in 74/98 – v nadaljevanju: ZLS). Zato meni, da referendum o uvedbi samoprispevka ni uspel. Ker je izpodbijani sklep izdal predsednik Sveta krajevne skupnosti Nevlje (v nadaljevanju: KS Nevlje), meni, da je v nasprotju s 47.a členom ZLS, ki določa, da lahko razpiše referendum le občinski svet. Izpodbijani sklep naj bi bil tudi v neskladju s 14. in 15. členom ustave. Pobudnica predlaga, naj ustavno sodišče v najkrajšem možnem času prepreči nezakonito delovanje Krajevne skupnosti in odtegovanje samoprispevka na podlagi izpodbijanega sklepa.
B)
2. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-269/99 z dne 4. 2. 2000 sprejelo pobudo za začetek postopka in zadržalo izvrševanje izpodbijanega sklepa (Uradni list RS, št. 17/2000).
3. KS Nevlje v odgovoru navaja, da so pri izvedbi referenduma spregledali določbo 47.b člena novela ZLS iz leta 1998. Pristojni občinski organi, ki so bili seznanjeni s potekom referendumskega postopka, naj bi jim ne nudili ustrezne pravne pomoči oziroma naj bi privolili v objavo izpodbijanega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije. Meni, da je treba pri uporabi 47.b člena, ki določa strožjo večino za sprejem samoprispevka, upoštevati tudi določbo 44. člena navedene novele, ki je določila “prehodni rok” za uskladitev statutov in drugih splošnih aktov. Poudarja, da ima krajevna skupnost veliko podporo med volilci, da se zbrana sredstva porabljajo izključno v javno korist in da bi odprava izpodbijanega sklepa imela za vse prebivalce večje negativne posledice kot nadaljnje plačevanje samoprispevka.
4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 74/98 – v nadaljevanju: novela ZLS iz leta 1998), ki je začel veljati dne 18. 11. 1998, je v drugem odstavku 47.b člena določil strožjo večino za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka, kot je določena v 23. členu zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in 38/96 – v nadaljevanju: ZRLI) za sprejem drugih odločitev na referendumu. Za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka je potrebna absolutna večina, to je večina vseh volilcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. Ustavno sodišče ne more upoštevati navedbe v odgovoru krajevne skupnosti, da naj bi v prehodnem obdobju, namenjenem za uskladitev statutov in splošnih aktov z novimi zakonskimi določbami, določba o strožji večini ne veljala. Gre za določbo, ki je na podlagi 46. člena novele ZLS iz leta 1998 začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje in ki se mora uporabljati neposredno. Člen 44 navedene novele, na katerega se sklicuje nasprotna udeleženka, izrecno določa, za katere določbe zakona velja določeno prehodno obdobje. Med temi določbami ni navedena določba o strožji večini za uvedbo samoprispevka.
5. V obravnavani zadevi je bil referendum razpisan in izveden v času, ko je že veljala določba 47.b člena ZLS, ki zahteva za izglasovanje samoprispevka absolutno večino glasov vseh volilcev. Iz poročila Volilne komisije KS Nevlje o izidu glasovanja na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za območje KS Nevlje, objavljenega v istem Uradnem listu RS kot izpodbijani sklep o uvedbi samoprispevka, je razvidno, da je bilo v volilni imenik vpisanih 1236 volilnih upravičencev in da je na referendumu glasovalo 781 volilnih upravičencev. Nadalje je razvidno, da je za uvedbo samoprispevka glasovalo 496 volilnih upravičencev in proti samoprispevku 278 volilnih upravičencev ter da je bilo sedem glasovnic neveljavnih. Iz navedenih podatkov izhaja, da za uvedbo samoprispevka ni glasovala večina vseh volilnih upravičencev, tako kot to določa drugi odstavek 47.b člena ZLS. Volilna komisija bi v skladu s 47.b členom ZLS na podlagi navedenih volilnih rezultatov morala ugotoviti, da predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Nevlje ni bil izglasovan. Očitno je, da volilna komisija za ugotovitev izida glasovanja ni uporabila drugega odstavka 47.b člena ZLS, temveč določbo 23. člena ZRLI in ugotovila, da je bil predlog za uvedbo samoprispevka izglasovan že s tem, ko je zanj glasovala večina volilcev, ki so glasovali.
6. Tretji odstavek 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 p.b. – v nadaljevanju: ZSam)(1) določa, da se samoprispevek lahko uvede le v primeru, če so se občani na ustreznem območju z referendumom vnaprej izrekli za njegovo uvedbo. Ker je iz poročila volilne komisije razvidno, da se za uvedbo samoprispevka ni izjavila zadostna večina volilcev, tako kot to zahteva 47.b člena ZLS, je ustavno sodišče izpodbijani sklep o uvedbi samoprispevka, ki je bil izdan na podlagi nezakonite odločitve volilne komisije, razveljavilo.
7. Ustavno sodišče se ni odločilo za odpravo izpodbijanega sklepa, kar bi pomenilo, da se morajo že plačani zneski samoprispevka vrniti. Upoštevalo je, da se je samoprispevek glede na zadržanje izvrševanja plačeval manj kot eno leto in da bi KS Nevlje težko vrnila že zbrani samoprispevek. Iz 3. člena izpodbijanega sklepa je namreč razvidno, da so sredstva samoprispevka namenjena za sofinanciranje raznih investicij (vodovod, kanalizacija, ceste, javna razsvetljava) in je velika verjetnost, da so bila zbrana sredstva samoprispevka delno ali v celoti porabljena. Pri tem je upoštevalo, da krajanom, ki so plačevali krajevni samoprispevek, niso nastale škodljive posledice, ki bi jih bilo treba odpraviti, saj je KS Nevlje zavezana, da uporabi s samoprispevkom zbrana sredstva v tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek tudi uveden, torej v namene, ki so v korist vseh krajanov.
8. Glede na to, da je ustavno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep že iz razloga, ker predlog za uvedbo samoprispevka ni bil izglasovan s potrebno večino, ki jo določa zakon, ni presojalo drugih morebitnih kršitev ustave in zakona, navedenih v pobudi.
C)
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. UI 269/99
Ljubljana, dne 9. marca 2000.
Predsednik
Franc Testen l. r.
1 Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-365/96 z dne 4. 11. 1999 (Uradni list RS, št. 99/99) zakon o samoprispevku razveljavilo z odložnim rokom enega leta. To pomeni, da ZSam najdlje do izteka tega roka še velja.