Na podlagi desete, dvanajste, trinajste in enainštiridesete alinee 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Zaradi ugotavljanja navzočnosti, preprečevanja vnosa, pojavljanja in širjenja, določitve kraja in obsega razširjenosti in zatiranja z namenom izkoreninjenja šarke, ki jo povzroča virus Plum pox potyvirus (v nadaljnjem besedilu: šarka), se izvajajo sistematični nadzor in fitosanitarni ukrepi, določeni s to odredbo.

Navzočnost šarke se ugotavlja na rastlinah naslednjih vrst Prunus L. (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline):
– sadne vrste: sliva in češplja (Prunus domestica spp. domestica L.), marelica (Prunus armeniaca L.), mirabolana (Prunus cerasifera Ehih.), breskev in nektarina (Prunus persica (L.) Batsch.), cibora (Prunus domestica spp. insititia (L.) C. K. Schneid.), mandljevec (Prunus dulcis) /Prunus domestica spp. italica (Borkh.) Hegi,
– ostale vrste: črni trn (Prunus spinosa L.), rešeljika (Prunus mahaleb), čremsa (Prunus padus), Prunus amygdalus Retsch, Prunus blireiana Andre, Prunus brigantina Vill., Prunus cistena Hansen, Prunus curdica Fenzl et Fritsch., Prunus glandulosa Thunb., Prunus holesericea Batal., Prunus hortulana Bailey, Prunus japonica Thunb., Prunus mandshurica (Maxim.) Koehne, Prunus maritima Marsh., Prunus mume Sieb. et Zucc., Prunus nigra Ait., Prunus salicina L., Prunus sibirica L., Prunus simonii Carr., Prunus tomentosa Thunb., Prunus triloba Lindl. in druge vrste Prunus L., ki so občutljive na šarko.

Izrazi, uporabljeni v tej odredbi, pomenijo:
– drevesnica je mesto pridelave in dodelave sadilnega materiala gostiteljskih rastlin;
– matični nasad je nasad gostiteljskih rastlin za pridelovanje izhodiščnega materiala (cepičev, podlag in potaknjencev);
– pošiljke rastlin so pošiljke gostiteljskih rastlin, in sicer: sadilni material in drugi deli rastlin, razen plodov, koščic in cvetov;
– rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na posameznem območju;
– leto je koledarsko leto (365 dni);
– nadzorovano območje je območje, na katerem so gostiteljske rastline in drugi nadzorovani predmeti podvrženi fitosanitarnim ukrepom, z namenom preprečevanja vnosa oziroma širjenja šarke;
– karantensko območje je del nadzorovanega območja, na katerem je šarka navzoča in je pod uradnim nadzorom;
– ogroženo območje je del nadzorovanega območja, na katerem bi šarka povzročila gospodarsko pomembno škodo;
– varovalni pas je območje, ki obdaja drevesnico, matični nasad oziroma neokuženo mesto ali enoto pridelave sadilnega oziroma izhodiščnega materiala gostiteljskih rastlin, v katerem se izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja šarke;
– neokuženo mesto pridelave je posestvo, na katerem ni šarke, kar je bilo uradno dokazano s sistematičnim nadzorom, na katerem se tako stanje tudi vzdržuje ter se nahaja na kateremkoli območju iz te odredbe;
– neokužena enota pridelave je drevesnica ali matični nasad oziroma njihov zaključen del, ki ima status neokuženega mesta pridelave.

Območje Republike Slovenije je nadzorovano območje za šarko, na katerem se vzdržujejo neokužena mesta in enote pridelave sadilnega oziroma izhodiščnega materiala gostiteljskih rastlin.

Območje Republike Slovenije, razen občin Ajdovščina, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vipava in Moravske Toplice, se šteje kot karantensko območje.

Ogrožena območja so:
– Občina Miren-Kostanjevica severno od ceste Miren–Vrtoče–Merljaki;
– Občina Šempeter pri Gorici;
– Občina Nova Gorica južno od linije Nova Gorica–Kromberk–Šmihel–Vitovlje–Osek–Črniče;
– Občina Ajdovščina južno od linije Črniče–Vrtovin–Skrilje–Ajdovščina–Budanje;
– Občina Vipava južno od linije Budanje–Vrhpolje–Gradišče pri Vipavi–Podraga;
– Občina Moravske Toplice znotraj linije Moravci–Tešanovci–Vučja Gomila–Selo–Fokovci–Andrejci–Sebeborci–Martjanci–Moravci.

Sistematični nadzor se izvaja na ogroženem območju in vseh neokuženih mestih oziroma enotah pridelave ter v pripadajočih varovalnih pasovih. Sistematični nadzor obsega načrtovane preglede in vzorčenje gostiteljskih rastlin v skladu z letnim programom iz 21. člena te odredbe ter odrejanje ukrepov v primeru potrjene okužbe s šarko.

Drevesnice in matični nasadi gostiteljskih rastlin ter njihov varovalni pas ne smejo biti okuženi s šarko.

Na okužbo s šarko se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah vidna katera od naslednjih znamenj:
– na listih cele rastline ali posameznih vej se pojavljajo svetlejše lise ali kolobarji (šare);
– na plodovih se pojavljajo razbarvane pege na gladki površini do značilno razbarvane nagubane površine s polkrožnimi oziroma obročkastimi brazdami; plodovi pogosto predčasno odpadejo, ne dozorijo in so trpkega okusa;
– na koščicah okuženih gostiteljskih rastlin, zlasti marelic, se pojavljajo svetlo obrobljene pege ali kolobarji;
– na cvetovih je okužba vidna samo pri breskvah, pojavijo se lise na venčnih listih.

Imetniki zemljišč, kjer rastejo gostiteljske rastline, so dolžni rastline med rastno dobo redno pregledovati, zatirati listne uši, ki so prenašalke šarke, in ob sumu, da so gostiteljske rastline okužene s šarko, takoj obvestiti fitosanitarno inšpekcijo ali najbližji območni kmetijski zavod, ki ima službo za varstvo rastlin.
Če se ob pregledu ugotovi, da so znamenja okužbe že dalj časa navzoča, se šteje, da imetnik ni izvršil vseh predpisanih ukrepov po tej odredbi.
V varovalnem pasu matičnih nasadov novo sajenje gostiteljskih rastlin ni dovoljeno.
Gostiteljske rastline iz prejšnjega odstavka je treba uničiti v skladu s 14. členom te odredbe.

Pregledi gostiteljskih rastlin se opravljajo vizualno. Če pri vizualnem pregledu gostiteljskih rastlin fitosanitarni inšpektor ali strokovnjak pooblaščene organizacije posumi, da gre za okužbo s šarko, odvzame vzorce rastlin in jih pošlje na testiranje v laboratorij, ki ga določi minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister). Stroške odvzema in laboratorijskega testiranja nosi imetnik gostiteljskih rastlin.
Gostiteljska rastlina se šteje za okuženo, če je rezultat laboratorijskega testiranja pozitiven.

Za drevesnice in matične nasade je obvezen 1000 m širok varovalni pas. Pridelovalec sadik in izhodiščnega materiala gostiteljskih rastlin prijavi lokacijo drevesnice ali matičnega nasada krajevno pristojni fitosanitarni inšpekciji do 31. marca eno leto pred zasaditvijo. Fitosanitarni inšpektor dovoli sajenje, če obstoječe gostiteljske rastline na predvideni lokaciji in v varovalnem pasu niso okužene s šarko oziroma če je imetnik izvršil vse odrejene ukrepe in ob zasaditvi poteče rok iz druge alinee prvega odstavka 15. člena te odredbe.
Imetnik nasada, ki ga namerava uporabljati kot matični nasad, mora takšen nasad prijaviti do 31. marca dve leti pred začetkom uporabe cepičev oziroma drugega izhodiščnega materiala. Fitosanitarni inšpektor dovoli rabo matičnega nasada le, če nasad in varovalni pas okoli njega nista okužena s šarko.
Varovalni pas iz prvega odstavka tega člena nadzoruje fitosanitarni inšpektor v rastni dobi pred zasaditvijo in po zasaditvi drevesnice oziroma matičnega nasada.

V okviru sistematičnega nadzora pooblaščene organizacije najmanj enkrat letno odvzamejo vzorce za testiranje na navzočnost šarke:
– v drevesnicah po 1% sadik vsake vrste in 1 ‰ podlag;
– v matičnih nasadih po en vzorec od vsake gostiteljske rastline.

Uničenje dreves gostiteljskih rastlin pomeni odžaganje debla drevesa in premaz štora z neselektivnim sistemičnim herbicidom ali olupljenje debla in premaz z neselektivnim sistemičnim herbicidom. Tako uničene rastline je dovoljeno odstraniti šele po tridesetih dneh.
Sadike in druge manjše gostiteljske rastline se lahko namesto rezanja v celoti poškropi z neselektivnim sistemičnim herbicidom. Če škropljenje zaradi okoliških rastlin ni dopustno, je treba gostiteljske rastline izkopati.
Ponovno odgnale koreninske izrastke je treba uničiti z neselektivnim sistemičnim herbicidom.

V primeru okužbe drevesnice s šarko fitosanitarni inšpektor odredi naslednje ukrepe:
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin;
– prepoved pridelovanja sadilnega materiala gostiteljskih rastlin na isti lokaciji za takratno in dve naslednji rastni dobi od izvedbe ukrepa iz prejšnje alinee;
– izvajanje dodatnih fitosanitarnih ukrepov.
Imetnik lahko vloži prijavo iz prvega odstavka 12. člena te odredbe po preteku prve naslednje rastne dobe od odrejene prepovedi iz druge alinee prvega odstavka tega člena.

V primeru okužbe v varovalnem pasu drevesnice se v njem izvajajo ukrepi iz 19. člena te odredbe.
V drevesnicah, kjer okužba s šarko ni ugotovljena, ugotovljeni pa so viri okužbe v varovalnem pasu drevesnice, se dovoli prodaja sadilnega materiala gostiteljskih rastlin le na podlagi dovoljenja ministra.

V primeru okužbe matičnega nasada s šarko fitosanitarni inšpektor odredi naslednje ukrepe:
– uničenje okuženih matičnih rastlin v skladu z 19. členom te odredbe;
– prepoved rezanja podlag ali cepičev, dokler se na podlagi vizualnih pregledov in testiranja posameznih matičnih dreves v vsaj dveh zaporednih rastnih dobah ne dokaže odsotnosti okužbe;
– izvajanje dodatnih fitosanitarnih ukrepov.
Po preteku dveh zaporednih rastnih dob iz druge alinee prvega odstavka tega člena lahko imetnik matičnega nasada ponovno prijavi nasad. V tem primeru ne velja rok iz drugega odstavka 12. člena te odredbe.

Na ogroženem območju se v primeru okužbe v varovalnem pasu matičnega nasada oziroma v matičnih nasadih, ki so oddaljeni od vira okužbe manj kot 1000 m, izvajajo ukrepi iz prve in druge alinee prvega odstavka 17. člena te odredbe.
Izven ogroženega območja se v primeru okužbe v varovalnem pasu matičnega nasada oziroma v matičnih nasadih, ki so oddaljeni od vira okužbe manj kot 1000 m, izvajajo ukrepi iz druge alinee prvega odstavka 17. člena te odredbe.

V primeru laboratorijsko potrjene okužbe v nasadih ali vrtovih na ogroženem območju fitosanitarni inšpektor odredi naslednje ukrepe:
– uničenje posameznih okuženih gostiteljskih rastlin, če je okuženih manj kot 5% gostiteljskih rastlin;
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin, če je okuženih več kot 5% gostiteljskih rastlin.
V primeru iz prve alinee prvega odstavka tega člena mora imetnik še posebno skrbno spremljati zdravstveno stanje ostalih gostiteljskih rastlin.
Fitosanitarni inšpektor je v primeru iz prvega odstavka tega člena dolžan preverjati zdravstveno stanje gostiteljskih rastlin v polmeru 1000 m od mesta ugotovljene okužbe in nadzirati izvajanje predpisanih ukrepov.

V primeru laboratorijsko potrjene okužbe v nasadih in vrtovih izven ogroženega območja fitosanitarni inšpektor odredi uničenje okuženih gostiteljskih rastlin.

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, vodi evidenco o obsegu ugotovljene okužbe s šarko in o okuženih mestih oziroma enotah pridelave ter o izdanih dovoljenjih iz drugega odstavka 16. člena te odredbe.
Na podlagi raziskovalnih spoznanj, statističnih načel in biologije šarke ministrstvo z letnim programom določi število, izvor, način in čas zbiranja vzorcev za ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin oziroma okužb s šarko.

Pošiljke gostiteljskih rastlin morajo biti obvezno zdravstveno pregledane v kraju nakladanja pred odpravo na ogroženo območje in jih mora spremljati spričevalo o zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču.
Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za pošiljke gostiteljskih rastlin, ki se premeščajo znotraj ogroženega območja.

Stroške uničenja gostiteljskih rastlin po tej odredbi nosi imetnik gostiteljskih rastlin.
Imetnik gostiteljskih rastlin je upravičen do odškodnine za uničene rastline, če je izvedel vse predpisane ukrepe.

Ministrstvo lahko dovoli odstopanje od ukrepov, navedenih v tej odredbi, zaradi raziskovalnih ali znanstvenih razlogov in žlahtnenja, pod pogojem, da se izvedejo vsi ukrepi, ki zagotavljajo nadzor nad šarko in preprečujejo njeno širjenje.

Minister z navodilom predpiše podrobnejše izvrševanje in način ravnanja po tej odredbi.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.