Na podlagi drugega odstavka 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/92 in 1/96) izdaja minister za okolje in prostor

Ta pravilnik določa obvezna ravnanja in druge pogoje za sežiganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo in obratovanjem sežigalnic odpadkov.
Za vprašanja v zvezi z odpadki, ki se sežigajo, in splošnimi pogoji odstranjevanja odpadkov, ki niso posebej urejeni s tem pravilnikom, se uporablja pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98).

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. Istovrstni odpadki so odpadki istega imetnika odpadkov, ki nastajajo v procesu brez bistvenih sprememb ali motenj, tako da se fizikalne, kemične ali biokemične lastnosti odpadkov, pomembne za njihovo sežiganje, bistveno ne spreminjajo in so razvrščeni v isto skupino v klasifikacijskem seznamu odpadkov.
2. Pošiljka odpadkov je količina istovrstnih odpadkov, ki jih upravljalec sežigalnice prevzame v enem koledarskem dnevu.
3. Predhodna obdelava odpadkov je vsak fizikalen, termičen, kemičen ali biološki postopek vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi pri sežiganju, popolnejšega sežiga odpadkov ali boljših možnosti predelave ali odstranjevanja ostankov sežiganja odpadkov.
4. Ostanki sežiganja odpadkov so pepel in žlindra, elektrofiltrski pepel in kotlovni prah, trdni ostanki čiščenja odpadnih plinov, blato čistilne naprave za odpadne vode, izrabljeni katalizatorji in izrabljeno aktivno oglje ali druge tekoče ali trdne snovi, ki nastajajo pri sežiganju odpadkov, čiščenju odpadnih plinov ali odpadnih voda ali pri drugih postopkih v sežigalnici in so odpadki skladno s predpisom o ravnanju z odpadki.
5. Reprezentativni vzorec odpadkov je vzorec, vzet iz celotne količine odpadkov, ki ima enake lastnosti kot povprečna sestava odpadkov, ki so predmet kemične analize.
6. Sežigalnica odpadkov (v nadaljnjem besedilu: sežigalnica) je naprava, ki se uporablja za sežiganje odpadkov z oksidacijo, pirolizo ali drugim postopkom toplotne obdelave odpadkov, pri katerem se produkti obdelave naknadno sežgejo, ne glede na to, ali se s sežiganjem pridobljena toplota izkorišča ali ne. Sežigalnica je tudi naprava, kjer se odpadki uporabljajo kot običajno ali dodatno gorivo v procesu pridobivanja energije ali industrijskem procesu.
Sežigalnica je celotna instalacija objektov in naprav za sprejemanje, skladiščenje in predhodno obdelavo odpadkov, naprave za sežig in sistemov za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, čistilnih naprav za odpadne pline in odpadne vode ter sistemov za nadzor, trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.
7. Sežigalnica nevarnih odpadkov je sežigalnica nevarnih odpadkov iz predpisa, ki ureja emisijo snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov.
8. Obstoječa sežigalnica je sežigalnica, ki je zgrajena ali obratuje na dan uveljavitve tega pravilnika, ali naprava, za katero je bilo pred uveljavitvijo tega pravilnika pridobljeno gradbeno dovoljenje.
9. Upravljalec sežigalnice je pravna ali fizična oseba, ki skladno s predpisi upravlja sežigalnico in je odgovorna za njeno obratovanje.
10. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
11. Dovoljenje za sežiganje je dovoljenje za odstranjevanje odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.

Določbe tega pravilnika ne veljajo za sežiganje:
– lesnih ostankov, vezanih lesnih plošč, ivernih plošč, lesonitnih plošč ali drugih lepljenih izdelkov iz lesa, ki niso gradbeni odpadki ali vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine v manjših koncentracijah kot so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz kurilnih naprav,
– rastlinskih odpadkov iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali živilsko predelovalne industrije,
– odpadkov iz plute,
– gorljivih tekočih odpadkov, vključno z odpadnimi olji, katere ureja predpis o ravnanju z odpadnimi olji, ki vsebujejo skupaj do 10 mg polikloriranih bifenilov (PCB) ali pentaklorfenolov (PCP) ali drugih polikloriranih aromatskih ogljikovodikov, če ne vsebujejo drugih nevarnih snovi, na podlagi katerih se skladno s predpisom o ravnanju z odpadki določajo nevarne lastnosti odpadkov, in če je njihova kurilna vrednost večja od 30 MJ/kg,
– gorljivih tekočih odpadkov, ki pri sežiganju ne povzročajo drugačne ali višje emisije snovi v zrak kot kurilno olje EL iz predpisa, ki določa kakovost tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena,
– odpadkov, nastalih pri raziskovanju in izkoriščanju nafte in plina na morju, ki se sežgejo na morju, in
– odpadkov, za katere ne veljajo določbe predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
Določbe tega pravilnika ne veljajo za sežigalnice, če je sežiganje odpadkov namenjeno raziskavam, razvoju ali testiranju tehnologij in v koledarskem letu zgori manj kot 50 ton odpadkov.

Odpadke je dovoljeno sežigati samo v sežigalnicah.
Nevarni odpadki se lahko sežigajo samo v sežigalnici nevarnih odpadkov.

Sežiganje nevarnih odpadkov v sežigalnici je dovoljeno le, če je izdelana ocena njihovih za sežiganje pomembnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena nevarnih odpadkov).
Ocena nevarnih odpadkov mora vsebovati:
– oznako, naziv in opis odpadkov in njihovih fizikalnih in glavnih kemičnih lastnosti,
– opis nevarnih lastnosti odpadkov skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in navedbo snovi, s katerimi se odpadki ne smejo mešati,
– oceno dopustnosti in primernosti sežiga odpadkov v sežigalnici,
– opis predhodne ali dodatne še potrebne obdelave odpadkov pred sežigom ali utemeljitev opustitve predhodne obdelave in
– navedbo potrebnih varnostnih ukrepov pri ravnanju z odpadki pred sežigom.
Ocena nevarnih odpadkov mora biti izdelana v obliki, določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga 1), in ob sežigu odpadkov ne sme biti starejša od dvanajst mesecev.
Izdelavo ocene nevarnih odpadkov mora zagotoviti imetnik nevarnih odpadkov, ki oddaja odpadke v sežiganje.

V primeru, ko imetnik odpadkov v isto sežigalnico daljši čas redno oddaja pošiljke istovrstnih nevarnih odpadkov, mora biti ocena nevarnih odpadkov izdelana pred sežigom prve oddane pošiljke, za naslednje pošiljke istovrstnih odpadkov pa najmanj enkrat vsakih dvanajst mesecev.

Ocena nevarnih odpadkov mora temeljiti na kemični analizi odpadkov, ki mora obsegati vse parametre onesnaženosti odpadkov iz obrazca C v prilogi 1 razen tistih, ki so vsebovani v količini, ki na sežiganje ne vpliva pomembno. Parametre, ki niso vključeni v kemično analizo, je treba posebej navesti.
V analizo je treba poleg parametrov iz prejšnjega odstavka vključiti tudi druge parametre onesnaženosti odpadkov, če so pomembni za sežiganje odpadkov. Če so odpadki zaradi izvora ali kraja nastanka netipično onesnaženi z nevarnimi snovmi, ki niso navedene v prilogi 1, je treba to v oceni nevarnih odpadkov posebej navesti.
Kemična analiza iz prvega odstavka tega člena ne sme biti starejša od štirih let.
Kadar odvzem reprezentativnega vzorca ni možen zaradi nehomogenosti odpadkov, mora ocena nevarnih odpadkov temeljiti na teoretičnih podatkih in empiričnih vrednostih ter utemeljitvah.
Če so nevarni odpadki ostanki kemikalij ali neporabljene kemikalije ali embalaža, onesnažena s kemikalijami, za katere je po predpisih o kemikalijah izdelan varnostni list, se za izdelavo ocene nevarnih odpadkov namesto rezultatov kemične analize lahko uporabijo podatki o sestavi snovi iz varnostnega lista.

Za vzorčenje odpadkov in merjenje parametrov in drugih lastnosti nevarnih odpadkov v okviru kemične analize iz prejšnjega člena se uporabljajo postopki, določeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, in preskusne metode, določene s standardi iz priloge 2 tega pravilnika.
V postopkih iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge preskusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov iz prejšnjega odstavka.
Standardi iz prvega odstavka tega člena z oznakami SIST ISO, SIST EN in DIN so na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo, drugi standardi iz prvega odstavka tega člena pa pri ministrstvu, pristojnem za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Vzorčenje odpadkov mora izvesti in oceno nevarnih odpadkov izdelati oseba, ki ima pooblastilo ministrstva za izdelavo ocen nevarnih odpadkov.
Oseba iz prejšnjega odstavka mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik in
2. da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje kemične analize odpadkov po metodah iz priloge 2 tega pravilnika za najmanj enega od organskih in enega od anorganskih parametrov onesnaženosti.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko vzorčenje odpadkov izvaja in oceno nevarnih odpadkov izdela tudi oseba, ki ima pooblastilo ministrstva za izdelavo ocen odpadkov, pridobljeno skladno s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.

Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu. Vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Osebi iz prvega odstavka tega člena se lahko izda pooblastilo za največ šest let.
Ministrstvo lahko osebi iz prvega odstavka tega člena odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti, če ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Za potrebe izdelovanja ocene nevarnih odpadkov za imetnike odpadkov po drugih osebah ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Ministrstvo seznam iz prejšnjega odstavka enkrat letno objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Upravljalec sežigalnice (v nadaljnjem besedilu: upravljalec) mora pred sežigom odpadkov zagotoviti preverjanje dostavljenih odpadkov, ki vključuje pregled predpisane spremljajoče dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetnosti odpadkov glede na vrsto, količino in njihove lastnosti.
Istovetnost odpadkov se ugotavlja s tehtanjem in vizualnim pregledom odpadkov, istovetnost nevarnih odpadkov pa tudi s kontrolno analizo reprezentativnih vzorcev odpadkov.
Ministrstvo lahko upravljalcu, ki je hkrati edini povzročitelj odpadkov, ki se sežigajo v njegovi sežigalnici, v dovoljenju za sežiganje dovoli poenostavitev preverjanja odpadkov iz prvega odstavka tega člena, če je sežigalnica na kraju nastajanja odpadkov in je zagotovljeno ugotavljanje istovetnosti odpadkov z drugimi postopki.

Pri pregledu predpisane dokumentacije, ki spremlja odpadke, mora upravljalec preveriti predvsem njeno popolnost in veljavnost, še posebej pa mora preveriti rezultate ocene nevarnih odpadkov iz 5. člena tega pravilnika.

Tehtanje odpadkov mora upravljalec zagotoviti po posameznih vrstah odpadkov pred njihovim prevzemom, vizualni pregled istovetnosti odpadkov pa najkasneje pred njihovim sežigom.
Posebno natančen vizualni pregled istovetnosti odpadkov in njihove onesnaženosti mora biti opravljen pri pošiljki nevarnih odpadkov, kadar skladno z 6. členom tega pravilnika zanjo ni potrebna ocena nevarnih odpadkov.

Upravljalec odpadkov ne sme sežgati, če:
1. sežiganje takih odpadkov v sežigalnici ni dovoljeno, še posebej, če to izhaja iz ocene nevarnih odpadkov,
2. dvomi o istovrstnosti odpadkov ali o vsebnosti nevarnih snovi v njih,
3. predpisana ocena nevarnih odpadkov ni izdelana,
4. je ocena nevarnih odpadkov nepopolna ali nezadostna ali rezultati niso dovolj jasni ali
5. je oceni nevarnih odpadkov potekel predpisani rok veljavnosti.

Če upravljalec zavrne sežig dostavljenih nevarnih odpadkov skladno z določbami 2., 4. ali 5. točke prejšnjega člena, lahko imetniku odpadkov dovoli njihovo začasno skladiščenje na območju sežigalnice za obdobje največ štirih mesecev, da se dopolni ali ponovno izdela ocena nevarnih odpadkov.
Začetek začasnega skladiščenja iz prejšnjega odstavka mora biti vpisan v obratovalni dnevnik.

Če upravljalec ugotovi, da dostavljeni odpadki ne ustrezajo podatkom v predloženi oceni nevarnih odpadkov ali na podlagi 2. ali 4. točke 15. člena tega pravilnika zavrne prevzem odpadkov ali jih imetnik vzame nazaj, mora o tem obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o imetniku odpadkov in o osebi, ki je izdelala oceno nevarnih odpadkov, če gre za nevarne odpadke.

Upravljalec mora pri prevzemu nevarnih odpadkov zagotoviti odvzem reprezentativnih vzorcev naključno izbranih prevzetih odpadkov zaradi preverjanja njihove istovetnosti s kontrolno kemično analizo.
Kadar je to mogoče, je treba vzorce iz prejšnjega odstavka odvzeti pred raztovarjanjem odpadkov, hraniti pa jih je treba najmanj en mesec po sežigu teh odpadkov.

Kontrolno kemično analizo reprezentativnih vzorcev iz prvega odstavka prejšnjega člena je treba zagotoviti za najmanj 2% dostavljenih pošiljk nevarnih odpadkov, pri katerih je možen odvzem reprezentativnega vzorca. Kontrolna analiza mora biti pogosteje izvedena za pošiljke nevarnih odpadkov iz 6. člena tega pravilnika in za pošiljke nevarnih odpadkov imetnikov, katerih dostavljeni odpadki v preteklosti najmanj enkrat niso ustrezali podatkom v predloženi oceni nevarnih odpadkov.
V okviru kontrolne kemične analize iz prejšnjega odstavka se preverjajo zlasti tisti parametri odpadkov, na podlagi katerih se lahko ugotovi istovetnost oddanih odpadkov glede na podatke o njih v dokumentaciji in tipična ali verjetna vsebnost nevarnih snovi v njih.
Odvzem reprezentativnih vzorcev in kontrolna kemična analiza morata biti izvedena s preskusnimi metodami iz 8. člena tega pravilnika, izvesti pa ju mora oseba, ki ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje kemične analize odpadkov po metodah iz 8. člena tega pravilnika za najmanj enega od organskih in enega od anorganskih parametrov onesnaženosti.

Lastnosti odpadkov, ki se sežigajo ter način in metoda sežiganja odpadkov morajo zagotavljati varnost osebja in ne smejo ogrožati tehničnih objektov in naprav, namenjenih sežigu odpadkov, ter njihovega delovanja.
Delovanje sežigalnice mora zagotovljati takšno raven sežiganja odpadkov, da pepel in žlindra kot ostanka sežiganja odpadkov vsebujeta manj kot 3% celotnega organskega ogljika (TOC) ali da je teža celotnega organskega ogljika, ki ne zgori, manjša od 5% suhe teže materiala.
Če pogoja iz prejšnjega odstavka ni mogoče izpolniti drugače, je treba zagotoviti potrebno predhodno obdelavo odpadkov.

Pri načrtovanju sežigalnice je treba zagotoviti, da je s sežiganjem odpadkov pridobljena toplota učinkovito uporabljena v največjem možnem obsegu.

Pri sežigalnici je treba zagotoviti, da je odvajanje tehnološke odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov sežigalnice v vode omejeno kolikor je mogoče.
Tehnološka odpadna voda iz prejšnjega odstavka mora biti pred odvajanjem v vode očiščena ločeno od drugih odpadnih vod sežigalnice, tako da je emisija snovi z odvajanjem v vode skladna s predpisi in je masa težkih kovin, polikloriranih dibenzodioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF) v odpadni vodi glede na količino sežganih odpadkov manjša od mase teh snovi, ki se skladno s predpisi lahko izpusti v zrak.

Na območju sežigalnice in še posebej pri objektih za skladiščenje odpadkov je treba preprečiti vsako izpuščanje nevarnih snovi v tla, površinske ali podzemne vode, ki ni v skladu s predpisi.
Za odpadne padavinske vode in za onesnaženo odpadno vodo, ki nastane zaradi razlitja ali pri gašenju požara, je treba v sežigalnici zagotoviti lahko dostopne in dovolj velike zbiralnike, kjer je pred odvajanjem v vode možno preverjati vsebnost škodljivih snovi v teh odpadnih vodah in jih po potrebi obdelati.

V sežigalnici je treba nastajanje ostankov sežiganja odpadkov in njihovo škodljivost zmanjšati na najmanjšo možno mero.
Ostanke sežiganja odpadkov je treba v sežigalnici ali izven nje skladno s predpisi predelati, če to omogoča uporaba najboljših v praksi uspešno preiskušenih in na trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob razumno višjih stroških.

Upravljalec mora zaradi ugotovitve fizikalnih in kemičnih ter nevarnih lastnosti ostankov sežiganja odpadkov pred določitvijo načina predelave ali odstranjevanja iz prvega odstavka prejšnjega člena zagotoviti izvedbo potrebnih analiz deleža topnih spojin v njih, zlasti tistih, v katerih so vezane težke kovine.
Izvedbo analiz iz prejšnjega odstavka je treba vpisovati v obratovalni dnevnik, rezultate opravljenih analiz pa mora upravljalec dostaviti ministrstvu kot prilogo k predpisanemu poročilu o odstranjevanju odpadkov za preteklo koledarsko leto.

Ostanke sežiganja odpadkov je treba v odvisnosti od njihove predvidene predelave ali odstranjevanja skladiščiti med seboj ločeno in pri tem uporabiti postopke, ki omogočajo lažje ravnanje in čim večjo učinkovitost v vseh nadaljnjih stopnjah predelave ali odstranjevanja.
V sežigalnici je treba zagotoviti, da se prah iz naprave za sežig, suhi ostanki čiščenja odpadnih plinov ali drugi suhi ostanki sežiganja odpadkov, ki so v obliki prahu, prevažajo in vmesno hranijo v zaprtih posodah ali na drug način, ki preprečuje razprševanje prahu v okolje.

Na območju sežigalnice morajo biti dovolj velike površine za izvajanje prevzema in preverjanja oddanih odpadkov ter za parkiranje in obračanje dostavnih vozil.
Na vhodnem delu sežigalnice mora biti nameščena tehtnica za odpadke. Tehtanje odpadkov se lahko zagotovi tudi na tehtnicah izven sežigalnice ali na vozilih za prevoz odpadkov.
Sežigalnica mora biti opremljena z napravami za preprečevanje prenašanja prahu in blata s transportnimi vozili z območja sežigalnice na vozišča javnih cest.
V sežigalnici mora biti urejen prostor za začasno skladiščenje odpadkov iz 16. člena tega pravilnika.

Nova ali rekonstruirana sežigalnica mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor izpolnjevati naslednje pogoje:
– emisija snovi in energije v vode, zrak in tla ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti,
– postopki in metode sežiganja odpadkov ne smejo povzročati čezmernih obremenitev okolja in negativnih vplivov na krajino,
– izpolnjene morajo biti predpisane gradbene in druge tehnične zahteve,
– s sežiganjem odpadkov pridobljena toplota mora biti učinkovito uporabljena znotraj sežigalnice ali izven nje, če je poraba te toplote ekonomsko upravičena,
– zagotovljeni morajo biti ukrepi za zmanjšanje količine ostankov sežiganja odpadkov in njihove škodljivosti in
– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred nenadzorovanimi dogodki in za primer ekološke nesreče.

Za sežigalnico iz prejšnjega člena, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, se izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega člena ugotavlja v postopku za izdajo tega soglasja.
Za sežigalnico iz prejšnjega člena, za katero ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, mora investitor v zahtevi za dovoljenje za poseg v prostor kot osnovne podatke o namenu in zmogljivosti objekta ali naprave posredovati tudi strokovno oceno o vrstah in količini odpadkov, ki se bodo sežigali, in o predvidenih ukrepih v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz prejšnjega člena.
Strokovno oceno iz prejšnjega odstavka izdela pravna ali fizična oseba, pooblaščena za izdelavo poročil o vplivih na okolje.

Vlogi za dovoljenje za sežiganje morata biti poleg predpisanega načrta o ravnanju z odpadki in predpisanih dokazil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev dovoljenja priložena tudi poročilo o prvih meritvah emisije snovi v zrak in program obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak in emisije snovi pri odvajanju odpadnih voda.

Z dovoljenjem za sežiganje se določi:
– vrste odpadkov, ki se lahko sežigajo, skladno s klasifikacijskim seznamom odpadkov ali nevarnih odpadkov,
– celotna količina sežiganih odpadkov in skupna zmogljivost sežigalnice,
– vsebina in obseg programa obratovalnega monitoringa iz prejšnjega člena,
– način preverjanja istovetnosti odpadkov ob prevzemu ter druge pogoje obratovanja,
– način predhodne obdelave ostankov sežiganja odpadkov pred njihovo predelavo ali odstranjevanjem, če je potrebna, in
– način predelave ali odstranjevanja ostankov sežiganja odpadkov.
Če gre za sežiganje nevarnih odpadkov, se z dovoljenjem iz prejšnjega odstavka določi tudi:
– količina nevarnih odpadkov po posameznih vrstah, ki se lahko sežiga, skladno s klasifikacijskim seznamom nevarnih odpadkov,
– najmanjši in največji masni pretok nevarnih odpadkov skozi napravo za sežig,
– spodnja in zgornja kurilna vrednost odpadkov, in
– dovoljena onesnaženost odpadkov s PCB, PCP, kloridi, fluoridi, žveplom, težkimi kovinami ali drugimi snovmi.

Upravljalec mora določiti osebo, ki je odgovorna za zanesljivo izvajanje predpisanih postopkov preverjanja odpadkov iz 12. člena tega pravilnika, in njenega namestnika, podatke o njiju pa sporočiti inšpektoratu, pristojnemu za varstvo okolja.
Odgovorna oseba ali njen namestnik iz prejšnjega odstavka mora biti v času prevzemanja odpadkov v sežigalnici.
Upravljalec mora zagotavljati ustrezno strokovno usposobljenost osebja sežigalnice glede na najnovejšo preizkušeno in na trgu dostopno tehnologijo, da se preverjanje odpadkov, vodenje obratovalnega dnevnika ter postopki v zvezi s sežiganjem odpadkov izvajajo zanesljivo in skladno s predpisi.

Upravljalec mora imeti poslovnik za obratovanje sežigalnice.
Poslovnik iz prejšnjega odstavka obsega:
1. naziv upravljalca in opis sežigalnice,
2. seznam vrst in količin odpadkov, ki se skladno z dovoljenjem lahko sežigajo,
3. podatke o obratovanju sežigalnice:
a) obratovalni čas,
b) opis načina prevzemanja in preverjanja odpadkov,
c) opis načina in metod sežiganja odpadkov,
d) opis ravnanja z odpadnimi plini in odpadnimi vodami,
e) opis ravnanja z ostanki sežiganja odpadkov,
4. navodila za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov,
5. navodila za ravnanje z odpadki v začasnih skladiščih sežigalnice,
6. navodila za vzdrževalna dela v sežigalnici,
7. navodila za redne preglede tehničnih objektov in naprav sežigalnice,
8. navodila za nadzor obremenjevanja okolja in ukrepanje v primeru čezmernega obremenjevanja,
9. navodila za ukrepanje v primeru ekološke nesreče in
10. navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika.
Poslovnik iz prvega odstavka tega člena mora imeti naslednje priloge:
– projekt izvedenih del za sežigalnico, na podlagi katerega je izdano uporabno dovoljenje,
– program obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak in emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod, in
– načrt ravnanja z odpadki, na podlagi katerega je izdano dovoljenje za sežiganje.

Upravljalec mora vodenje evidence, določene s predpisom o ravnanju z odpadki, zagotoviti v obliki obratovalnega dnevnika.
V obratovalni dnevnik iz prejšnjega odstavka se dnevno vpisujejo podatki o:
– količini, vrsti in imetniku prevzetih odpadkov,
– izvajanju preverjanja odpadkov iz 12. člena tega pravilnika,
– ugotovitvah o pomanjkljivi ali napačni dokumentaciji ali dvomljivi istovetnosti odpadkov,
– začasnem skladiščenju ali zavrnitvi določenih odpadkov,
– količini in vrsti sežganih odpadkov,
– količini in vrsti ostankov sežiganja odpadkov,
– opravljenih analizah ostankov sežiganja odpadkov iz 25. člena tega pravilnika,
– predelavi in odstranjevanju ostankov sežiganja odpadkov,
– opravljenih vzdrževalnih delih na napravah za sežig odpadkov,
– izrednih in drugih pomembnih dogodkih v zvezi z obratovanjem naprav za sežig odpadkov in delovanjem naprav za čiščenje odpadnih plinov in odpadnih voda, in
– izrednih dogodkih v zvezi z napravami za nadzor, trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.
Obratovalni dnevnik je treba voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi in ga hraniti do prenehanja obratovanja sežigalnice.

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na oceno nevarnih odpadkov, in določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na odvzem reprezentativnih vzorcev in kontrolno kemično analizo nevarnih odpadkov, se začnejo uporabljati 1. januarja 2002.
Določbe 25. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 1. januarja 2002.

Do 31. decembra 2004 lahko ocena nevarnih odpadkov iz 5. člena tega pravilnika temelji na kemični analizi odpadkov, ki ni izdelana skladno s tem pravilnikom, če so bile za analizo uporabljene preskusne metode, katerih rezultati validacij so enaki rezultatom validacij metod iz 8. člena tega pravilnika.

Ne glede na določbo drugega odstavka 9. člena tega pravilnika lahko do 31. decembra 2004 pooblastilo iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika pridobi tudi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2. da ima preskusno in merilno opremo za izvajanje meritev po metodah iz 8. člena tega pravilnika in
3. da je v obdobju zadnjih dveh let s sodelovanjem na mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju za meritve parametrov, za katere zaproša za pooblastilo, ali s sodelovanjem na medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju, ki ga za namen pridobivanja pooblastila iz 9. člena tega pravilnika organizira ministrstvo, izkazal usposobljenost za izvajanje meritev po metodah iz 8. člena tega pravilnika.
Izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka preverja ministrstvo v sodelovanju z nacionalno akreditacijsko službo.

Ne glede na določbo tretjega odstavka 19. člena tega pravilnika lahko odvzem reprezentativnih vzorcev in kontrolno kemično analizo odpadkov do 31. decembra 2004 izvaja tudi oseba, ki je v obdobju zadnjih dveh let s sodelovanjem na mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju za meritve parametrov, za katere zaproša za pooblastilo, ali s sodelovanjem na medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju, ki ga za namen pridobivanja pooblastila iz 9. člena tega pravilnika organizira ministrstvo, izkazal usposobljenost za izvajanje meritev po metodah iz 8. člena tega pravilnika.

Upravljalec obstoječe sežigalnice mora:
– zagotoviti pregledovanje dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetnosti odpadkov s tehtanjem in vizualnim pregledom do 31. decembra 2000,
– določiti osebi iz prvega odstavka 32. člena tega pravilnika in podatke o njiju sporočiti inšpektoratu, pristojnemu za varstvo okolja, do 31. decembra 2000,
– imeti poslovnik iz 33. člena tega pravilnika do 30. junija 2001 in
– zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika iz 34. člena tega pravilnika do 30. junija 2001.
Za obstoječo sežigalnico veljajo za pridobitev dovoljenja za sežiganje iz 31. člena tega pravilnika določbe prejšnjega odstavka in glede drugih zahtev za izdajo tega dovoljenja prilagoditveni rok do 31. decembra 2001.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.