Na podlagi 82. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 72/98 in 6/99) izdaja minister za pravosodje

Ta navodila urejajo minimalne pogoje za delovanje sistema za zvočno snemanje in predvajanje, pogoje za zvočni zapis glavne obravnave, izvajanje zvočnega zapisa glavne obravnave, prepis zvočnega zapisa glavne obravnave ter arhiviranje in ravnanje z zvočnim zapisom glavne obravnave v kazenskih zadevah.
Sistem zvočnega snemanja in predvajanja je sistem, ki omogoča zapisovanje zvoka na magnetni trak oziroma CD ali drug medij in poslušanje zapisa zvočnega snemanja (v nadaljevanju: zvočni zapis).

Za zvočno snemanje glavnih obravnav mora sistem za zvočno snemanje izpolnjevati minimalne pogoje, ki morajo zagotavljati:
1. verodostojen in jasen zapis dogajanja na glavni obravnavi;
2. nemoten potek glavne obravnave;
3. upravljanje z napravami za zvočno snemanje neposredno z mesta, kjer se nahaja sodnik posameznik ali predsednik senata (v nadaljevanju: sodnik);
4. sprotno preverjanje zvočnega zapisa, predvsem glede njegove jasnosti in delovanja;
5. takojšnje in samodejno opozarjanje na kakršnokoli motnjo ali okvaro, ki vpliva na potek ali kvaliteto zvočnega snemanja, in to z zvočnimi in svetlobnimi znaki;
6. da že posnetega zvočnega zapisa ni mogoče prepisati oziroma zbrisati;
7. presnemavanje zvočnih zapisov glavnih obravnav;
8. zvočno snemanje popačenega glasu na ločenem kanalu, tako da je onemogočena identifikacija osebe po glasu, snemanje popačenega glasu ter prenos zvoka iz posebnega prostora;
9. najmanj tolikšno število prenosnih mikrofonov, kolikor je procesnih udeležencev kazenskega postopka (sodnik, obdolženec in njegov odvetnik, tožilec, prostor za zaslišanje);
10. da je sistem zvočnega snemanja redno vzdrževan;
11. nadaljevanje zvočnega snemanja tudi v primeru izpada električne energije.

S sistemom za zvočno snemanje na glavni obravnavi upravlja sodnik, zapisnikar pa ves čas glavne obravnave skrbi za ustrezno in nemoteno tehnično delovanje sistema.
Na začetku glavne obravnave izda sodnik ustno odredbo o tem, da se glavna obravnava zvočno snema.
Pred branjem obtožnice, obtožnega predloga ali zasebne tožbe se za potrebe zvočnega zapisa ponovno okliče zadeva ter se navedejo prisotni na glavni obravnavi ter vsi podatki iz 316. člena zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP).
Glavna obravnava se snema neprekinjeno od začetka do konca, razen v naslednjih primerih:
– če nastopijo motnje v delovanju sistema zvočnega snemanja;
– če je potrebno preveriti zvočni zapis;
– če je podana višja sila (npr. daljši izpad električne energije).
Iz razlogov iz prejšnjega odstavka sodnik prekine glavno obravnavo, dokler se razlogi za prekinitev ne odpravijo.
Odredba, s katero sodnik določi prekinitev glavne obravnave, se vnese v zapisnik o poteku glavne obravnave.

Sodnik je dolžan glavno obravnavo voditi tako, da je iz zvočnega zapisa razvidno:
– v kakšni lastnosti je dala določena oseba izjavo;
– da so odgovori, ugovori, pripombe oziroma izjave oseb na glavni obravnavi, ki so stranke oziroma udeleženci v postopku oziroma vsa dejanja procesnega vodstva sodnika posneti, tako da je mogoče razbrati, kdo je dal odgovor, ugovor, pripombo oziroma drugo izjavo;
– katero procesno dejanje na glavni obravnavi se opravlja.

Na zahtevo osebe, katere izjava se snema, sodnik zvočni zapis takoj reproducira. Popravki ali dodatna pojasnila k reproduciranemu zapisu se v nadaljevanju glavne obravnave prav tako posnamejo.
V času reproduciranja zvočnega zapisa se glavna obravnava prekine.
V primeru iz prvega odstavka tega člena se mora zvočno snemanje glavne obravnave nadaljevati z mesta, kjer se je končalo, tako da ne pride do brisanja oziroma prepisovanja že posnetih delov zvočnega zapisa.

Zvočno snemanje se vselej konča potem, ko sodnik okliče, da je glavna obravnava končana oziroma razglasi sklep, da se glavna obravnava prekine oziroma preloži po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek.

Vse prekinitve zvočnega snemanja se zabeležijo v zapisniku o poteku glavne obravnave z navedbo, kdaj (datum, ura, minute) in zakaj je bilo zvočno snemanje prekinjeno in kdaj se je pričela glavna obravnava ponovno zvočno snemati.

Zvočni zapis glavne obravnave se za potrebe nadaljnjega postopka, za potrebe prepisa zvočnega zapisa oziroma za potrebe strank lahko presname. Presnemavanje mora odobriti sodnik in določiti število kopij zapisa z odredbo.
Zvočni zapis in kopije se vložijo v spis.
Kopija ima značaj originala. Vsako uporabo kopij mora odobriti sodnik le za namene, določene v tem členu.

V primeru preložitve oziroma prekinitve glavne obravnave lahko sodnik odloči, da se reproducira zvočni zapis prejšnje glavne obravnave.
Pri nadaljevanju prekinjene oziroma preložene glavne obravnave sodnik naznani reproduciranje zvočnega zapisa iz prejšnjega odstavka.

Zvočni zapis glavne obravnave se prepiše iz kopije zvočnega zapisa 8. člena tega navodila.
Zvočni zapis glavne obravnave mora biti prepisan po končani glavni obravnavi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa lahko sodnik odredi, da se zvočni zapis prepiše še pred koncem glavne obravnave (delni prepis).
Sodnik lahko odredi delni prepis zvočnega zapisa iz razlogov smotrnosti in ekonomičnosti postopka in če oceni, da zaradi dolgotrajnega in zahtevnega postopka ne bi bilo mogoče prepisati zvočnega zapisa v roku, določenem z ZKP.

Prepis mora biti verodostojen odraz zvočnega zapisa.
Pri prepisu zvočnega zapisa se ne sme ničesar predrugačiti ali drugače zapisati.
V primeru nejasnosti navedb v zvočnem zapisu se nejasnih navedb ne prepiše, temveč se na tem mestu označi, da je zvočni zapis nejasen.
V primeru iz prejšnjega odstavka odloča o ukrepih sodnik.

Prepis zvočnega zapisa pregleda in s podpisom potrdi sodnik.
Če sodnik ugotovi neskladje med prepisom in zvočnim zapisom in napake pri prepisu, odredi, da se neskladja in napake odpravijo.
Prepis zvočnega zapisa mora, poleg ostalih podatkov, vsebovati še naslednje podatke:
– oseba, ki je prepisovala zvočni zapis;
– datum, ko je bil končan prepis zvočnega zapisa;
– datum sodnikove potrditve.
Prepis zvočnega zapisa se v enem izvodu vloži v spis kot sestavni del zapisnika o glavni obravnavi pod tekočo listovno številko.
Na zahtevo strank se lahko izda kopijo prepisa zvočnega zapisa. Evidenca o številu izdanih kopij se vodi v spisu.

Za zvočni zapis in prepis zvočnega zapisa se smiselno uporabljajo določbe ZKP in sodnega reda, ki urejajo ravnanje s spisom, hrambo in arhiviranje dokumentarnega gradiva, kolikor s tem navodilom ni drugače določeno.
Pri uporabi, hrambi in arhiviranju je potrebno upoštevati navodila proizvajalcev sistema za zvočno snemanje in predvajanje.

Na nosilcu zvočnega zapisa mora biti označena opravilna številka kazenskega spisa, datum snemanja in zaporedna številka zvočnega zapisa v isti zadevi.
Zvočni zapis hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis.
Zvočni zapisi se lahko hranijo tudi ločeno od spisa, v spisu pa mora biti navedeno, kje se zvočni zapis hrani.

Strankam oziroma njihovim zagovornikom oziroma pooblaščencem mora biti na njihovo zahtevo dana možnost poslušanja zvočnega zapisa.
Poslušanje zvočnega zapisa mora odobriti zakoniti sodnik oziroma predsednik sodišča.
Zvočni zapis se lahko posluša le v prostorih sodišča ob prisotnosti osebe, zaposlene na sodišču, ki jo je določil sodnik.
Ob poslušanju zvočnega zapisa ni dovoljeno nikakršno snemanje ali presnemavanje.

Zvočni zapis se lahko prenaša z mesta, kjer se zapis hrani, samo skupaj s spisom, če je to potrebno zaradi teka postopka.

Za poslušanje kopije zvočnega zapisa in za kopije prepisa zvočnega prepisa se plačuje sodna taksa po določbah zakona o sodnih taksah, ki urejajo sodne prepise.

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne osemnajsti mesec po njegovi uveljavitvi.