Zaradi urejanja posameznih lokalnih zadev širšega javnega pomena, uveljavljanja skupnih interesov ter zagotavljanja položaja samoupravnih lokalnih skupnosti, je skupščina Stalne konference, na podlagi 6. in 86. člena zakona o lokalni samoupravi ter 22. člena statuta Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije – Združenja občin in mest Slovenije, z dne 11. 12. 1995 ter statutarnega sklepa sprejetega julija 1999 (Uradni list RS, št. 68/99) na skupščini dne 23. 3. 2000 sprejela
S T A T U T
Skupnosti občin Slovenije
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut določa ime in sedež Skupnosti občin Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SOS); namen in naloge SOS; načela delovanja; način včlanjevanja in prenehanje članstva; organe, njihovo sestavo, delovno področje in medsebojna razmerja; financiranje in vključevanje v mednarodne organizacije samoupravnih lokalnih skupnosti in druge mednarodne organizacije.
2. člen
SOS je organizacija, v katero se prostovoljno združujejo občine in mestne občine Slovenije.
3. člen
Ime združenja je: Skupnost občin Slovenije.
Sedež SOS je v Mariboru, Partizanska cesta 47, 2000 Maribor.
V mednarodnem delovanju se enakovredno uporablja ime SOS: Association of Municipalities and Towns of Slovenia.
4. člen
SOS je pravna oseba.
SOS zastopa in predstavlja predsednica/predsednik skupnosti.
5. člen
SOS ima svoj znak. Znak je pravokotne oblike modre barve, v pravokotniku je dvanajst zvezd rumene barve razvrščenih v polkrogu ter podoba Slovenije v zeleni barvi.
SOS ima pečat, ki je okrogle oblike, premera 30 mm. Pečat ima na zunanjem krogu besedilo Skupnost občin Slovenije, v sredini pa je znak SOS.
NAČELA DELOVANJA IN NALOGE SOS
6. člen
Načela delovanja SOS so zlasti:
– povezovanje občin temelji na prostovoljnosti ter skupnemu interesu za urejanje in opravljanje lokalnih zadev javnega pomena,
– oblike delovanja in organiziranost SOS temeljijo na potrebah in interesih članic,
– delo SOS je javno.
7. člen
Naloge SOS so zlasti:
– izmenjava izkušenj in krepitev lokalne samouprave na vseh ravneh,
– organiziranje razprav o aktualnih vprašanjih v zvezi z uresničevanjem lokalne samouprave,
– organiziranje raznih oblik izobraževanja za potrebe članic,
– organiziranje priprave strokovnih gradiv za potrebe članic,
– obravnavanje zakonskih predpisov, ki se nanašajo na lokalno samoupravo in dajanje pobud Državnemu zboru, Državnemu svetu in vladi,
– uveljavljanje in zastopanje skupnih interesov lokalnih skupnosti v razmerju do državnih organov in mednarodnih organizacij,
– modernizacija in racionalizacija dela občinskih organov,
– sodelovanje z organizacijami lokalnih in regionalnih skupnosti doma in v svetu,
– oblikovanje skupnih razvojnih projektov (npr. zdrava mesta, kulturna mesta...),
– spodbujanje in pospeševanje medobčinskega sodelovanja doma in v tujini,
– informiranje članic in javnosti o aktivnostih SOS ter o aktualnostih s področja lokalne samouprave,
– spremljanje in uveljavljanje položaja delavk/delavcev v občinskih upravah,
– zastopanje interesov občin v pogajanjih za finančna sredstva, ki se namenijo v državnem proračunu za potrebe občin,
– zastopanje lokalnih skupnosti v postopkih sklepanja kolektivnih pogodb za zaposlene v občinskih upravnih in javnih službah in podpisuje kolektivne pogodbe od občine v imenu občin,
– pospeševanje in organiziranje informacijskih procesov za potrebe članic in
– opravljanje drugih nalog v skladu z odločitvami organov SOS.
ČLANSTVO V SOS, PRAVICE IN OBVEZNOSTI ČLANIC
8. člen
Članstvo v SOS je prostovoljno.
Članica SOS lahko postane vsaka slovenska občina. Članstvo se pridobi na podlagi odločitve občinskega oziroma mestnega sveta in podpisane pristopne izjave. Članico predstavlja županja/župan (v nadaljevanju besedila: župan) ali po njegovem pisnem pooblastilu podžupanja/podžupan, svetnica/svetnik ali direktorica/direktor občinske uprave.
9. člen
Članstvo v SOS preneha:
– s prenehanjem občine članice,
– z izstopom,
– z izključitvijo.
Članica lahko izstopi iz SOS ob koncu koledarskega leta. Izstopna izjava mora biti pisna in dana najmanj 6 mesecev pred koncem koledarskega leta. Izstopajoča članica mora v celoti poravnati svoje obveznosti za tekoče leto in tudi po izstopu nosi tiste obveznosti, ki jih je sprejela in so nastale v času članstva v SOS. Z izstopom članice izgubi vse pravice do premoženja SOS. Članica je izključena iz SOS, če najmanj leto dni ne poravnava svojih obveznosti v SOS. O izključitvi odloča skupščina na predlog predsedstva.
10. člen
Pravice članic SOS so:
– da lahko njihove predstavnice/predstavniki (v nadaljevanju besedila: predstavniki) volijo in so izvoljeni v organe SOS,
– da daje pobude in predloge v zvezi z delovanjem SOS,
– da je seznanjen s programom in poslovanjem SOS ter njegovim materialno-finančnim poslovanjem,
– da daje vprašanja, ki se nanašajo na delovanje SOS in dobi nanje odgovor,
– da sodeluje v vseh oblikah delovanja SOS,
– da ima vsaka članica v delovanju SOS enakovreden glas.
Obveznosti članic SOS so:
– da spoštuje pravila SOS določena s tem statutom,
– da odgovorno izvršuje skupaj sprejete obveznosti,
– da s svojim delom prispeva k ugledu SOS,
– da redno plačuje članarino in druge obveznosti do SOS.
ORGANIZACIJA, DELOVANJE SOS
11. člen
Delovanje SOS je organizirano v treh sekcijah, ki so:
– sekcija mestnih občin,
– sekcija občin, v katerih so sedeži upravnih enot,
– sekcija ostalih občin.
12. člen
Sekcije delujejo samostojno in obravnavajo zadeve iz pristojnosti SOS in zadevajo interese članic sekcije.
Članica je lahko vključena v samo eno sekcijo.
13. člen
Članice izvolijo izmed svojih članic predsedstvo sekcije na seji članic sekcije.
Predsedstvo vsake sekcije šteje 7 članic/članov (v nadaljevanju besedila: članov) in predsednico/predsednika (v nadaljevanju besedila: predsednik), ki se izvolijo z večino glasov prisotnih članic.
14. člen
Predsedstvo sekcije organizira delo sekcije, sprejema stališča, ki zadevajo interese članic vključenih v sekcijo, pripravlja predloge za obravnavo v predsedstvu SOS in skupščini SOS, kadar gre za zadeve, ki zadevajo interese vseh članic.
Sekcije sprejmejo svoj program dela, ki mora biti usklajen s programom dela SOS. Predsedstvo sekcije lahko za obravnavo pomembnih vprašanj skliče sestanek vseh članov sekcije.
SESTAVA IN ORGANI SOS
15. člen
Organi SOS so:
– skupščina,
– predsedstvo,
– nadzorni odbor,
– predsednik.
SKUPŠČINA
16. člen
Skupščina je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in obveznosti SOS.
Skupščino sestavljajo župani vseh občin, članic SOS. Za sodelovanje in odločanje na skupščini lahko župan pisno pooblasti podžupanjo/podžupana, ali članico/člana občinskega oziroma mestnega sveta ali direktorico/direktorja občinske uprave.
17. člen
Skupščina SOS:
– sprejema statut in spremembe statuta,
– sprejema ostale akte SOS in njihove spremembe in dopolnitve,
– sprejema delovni program,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun,
– voli predsednika,
– voli člane nadzornega odbora,
– odloča o višini članarine in drugih obveznostih članic,
– sprejema skupna stališča, kadar gre za interese, ki zadevajo vse članice,
– odloča o članstvu v mednarodnih organizacijah,
– voli delegatke/delegate v mednarodnih organizacijah,
– odloča o drugih zadevah, ki so pomembna za delovanje SOS.
Skupščina dela na sejah, ki so javne.
Seje skupščine sklicuje predsednik SOS na osnovi sklepa predsedstva, po lastni odločitvi, po zahtevi predsedstva sekcije ali na zahtevo najmanj petine vseh članic SOS.
Seja skupščine mora biti sklicana in opravljena najmanj enkrat letno. O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik predsedstva in zapisnikar.
Skupščina se mora obvezno sestati najkasneje 90 dni po izvedbi rednih lokalnih volitev in na novo, v skladu z določili tega statuta opraviti konstituiranje novih organov SOS.
18. člen
Skupščina se skliče s pisnim vabilom, na katerem mora biti naveden dnevni red in priloženo gradivo, najmanj 14 dni pred zasedanjem skupščine.
19. člen
Skupščina je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica predstavnikov vseh članic SOS.
Skupščina sprejema odločitve z večino glasov navzočih predstavnikov, razen pri sprejemu ali spremembah statuta SOS in finančnih obveznosti članic, kjer je za sprejem odločitve potrebnih več kot polovica glasov vseh predstavnikov SOS.
Skupščina sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Skupščina lahko na predlog 1/5 prisotnih predstavnikov odloči, da se o izvolitvi predsednika in članov nadzornega odbora glasuje tajno.
PREDSEDSTVO
20. člen
Predsedstvo je izvršilni organ skupščine SOS, ki usklajuje delo in opravlja naloge med dvema zasedanjema skupščine.
21. člen
Predsedstvo SOS šteje 25 članov. Mandat predsedstva traja štiri leta.
Mandat predsedstva se začne in konča najkasneje 90 dni po izvedbi lokalnih volitev.
Predsedstvo sestavlja:
– predsednik SOS, ki ga izvoli skupščina SOS,
– tri podpredsednice/podpredsedniki (v nadaljevanju besedila: podpredsedniki), ki so hkrati predsedniki sekcij in vodijo delo posameznih sekcij,
– sedemčlansko predsedstvo sekcije mestnih občin,
– sedemčlansko predsedstvo sekcije občin, v katerih so sedeži upravnih enot,
– sedemčlansko predsedstvo sekcije ostalih občin.
22. člen
Predsedstvo opravlja naslednje naloge:
– skrbi za izpolnjevanje programa in sklepov skupščine,
– vodi in usklajuje priprave gradiva, za seje skupščin,
– organizira posvetovanja o aktualnih vprašanjih z delovnega področja SOS,
– po potrebi organizira projektne skupine oziroma sekcije za strokovno proučitev določenih vprašanj lokalne samouprave,
– opravlja druge naloge med dvema zasedanjema skupščine,
– skrbi za to, da je delovanje SOS v skladu z zakoni, statutom, drugimi akti SOS in sklepi skupščine,
– skrbi za izvajanje programa SOS,
– pripravlja letni finančni načrt in poročilo,
– imenuje generalno sekretarko/generalnega sekretarja (v nadaljevanju besedila: generalnega sekretarja),
– skrbi za pretok informacij med članicami in organi SOS,
– opravlja druge naloge po tem statutu, drugih aktih in sklepih pristojnih organov.
Predsedstvo lahko sklepa, če je na seji prisotna večina članov predsedstva. Predsedstvo odloča z večino glasov navzočih članov predsedstva.
23. člen
Predsedstvo SOS lahko kot svoja delovna telesa ustanovi komisije, ki obravnavajo posamezna vprašanja iz področja delovanja SOS. S sklepom o ustanovitvi komisije predsedstvo opredeli njeno sestavo in delovno področje.
Komisije so sestavljene tako, da so v njih praviloma zastopani predstavniki vseh sekcij. Člani komisij so lahko tudi posamezne strokovne delavke/delavci, predstavniki različnih združenj in organizacij.
Stalne komisije predsedstva so zlasti:
– komisija za obravnavo vprašanj zaposlenih pri članicah SOS,
– komisija za mednarodne odnose in mednarodno sodelovanje,
– komisija za gospodarske javne službe,
– komisija za javne službe družbenih dejavnosti,
– komisija za proračun in javne finance,
– komisija za prostor in varstvo okolja.
Komisije obravnavajo strokovna vprašanja iz svojega področja, pripravljajo strokovne pripomočke za delo članic, organizirajo razne oblike izobraževanja za potrebe članic, organizirajo strokovne posvete s svojega področja, pripravljajo stališča za obravnavo na sejah predsedstva sekcij, predsedstva SOS in skupščine SOS.
Komisije štejejo od pet do devet članov.
PREDSEDNIK SOS
24. člen
SOS predstavlja in zastopa predsednik.
Predsednika SOS izvoli skupščina z večino glasov prisotnih članov SOS.
25. člen
Kandidatko/kandidata (v nadaljevanju besedila: kandidata) za predsednika lahko predlaga predsedstvo, predsedstvo sekcije ali 1/3 članic.
26. člen
Predsednik SOS sklicuje in vodi seje skupščine, sklicuje in vodi seje predsedstva ter usmerja, usklajuje in nadzoruje delo generalnega sekretarja in strokovnih služb SOS.
Predsednik lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti pooblasti podpredsednike. V primeru predčasnega prenehanja mandata predsednika opravlja njegove naloge, do izvolitve novega predsednika, najstarejši podpredsednik.
Predsednik, podpredsedniki, člani predsedstva SOS in člani sekcij, predsedniki in člani komisij lahko prejemajo za svoje delo na sejah sejnino v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina SOS. Pri tem se upoštevajo merila, ki jih določa zakon za neprofesionalno opravljanje funkcij članov občinskega sveta.
NADZORNI ODBOR
27. člen
Nadzorni odbor nadzoruje materialno in finančno poslovanje SOS ter namenskost in smotrnost porabe finančnih sredstev.
Finančno poslovanje SOS se opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo finančno-materialno poslovanje oseb javnega prava.
28. člen
Nadzorni odbor ima pet članov. Mandatna doba članov nadzornega odbora traja 4 leta.
Nadzorni odbor voli skupščina izmed predstavnikov članic v skupščini. Kandidate za člane nadzornega odbora lahko predlaga predsedstvo, predsedstvo sekcij oziroma 1/5 članic SOS.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani predsedstva SOS, generalni sekretar niti zaposleni v službi SOS.
29. člen
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih večina članov nadzornega odbora.
Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
30. člen
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s sredstvi SOS,
– nadzoruje namenskost in smotrnost uporabe sredstev SOS,
– nadzoruje finančno-materialno poslovanje SOS in sekretariata SOS,
– enkrat letno obravnava zaključni račun in o ugotovitvah poroča skupščini,
– sprejema poročila, priporočila in predloge, ki jih posreduje skupščina in predsedstvo v obravnavo in sprejem.
FINANCIRANJE SOS
31. člen
Dohodki in izdatki SOS se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom. Finančni načrt za tekoče leto sprejme skupščina SOS na predlog predsedstva najkasneje do konca februarja tekočega leta.
V finančnem načrtu SOS se posebej določijo prihodki od članarine, prihodki in odhodki za mednarodno dejavnost, prihodki in odhodki za posamezne dejavnosti SOS.
32. člen
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik SOS ali generalni sekretar po njegovem pooblastilu.
Finančni viri SOS so:
– članarine,
– sredstva, ki se zagotavljajo v državnem proračunu,
– sredstva, ki jih za izvajanje nalog SOS članice za določene namene (izobraževanje, skupne projekte pravno svetovanje itd.).
– dotacije, donacije in drugi viri.
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet finančni načrt SOS, sprejme skupščina zaključni račun finančnega načrta.
V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi dohodki in odhodki in predvidena in dosežena izvršitev finančnega načrta.
STROKOVNA SLUŽBA SOS (SEKRETARIAT)
33. člen
SOS ima sekretariat. Sekretariat je strokovna služba SOS, ki opravlja strokovno-organizacijske, administrativno-tehnične in druge naloge za SOS. Organizacija dela sekretariata se določi s pravilnikom o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest, ki ga sprejme predsedstvo z večino glasov vseh članov predsedstva.
Sekretariat neposredno vodi generalni sekretar.
O zaposlitvi v sekretariatu odloča generalni sekretar, če je sprejet pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Do sprejema teh aktov odloča o zaposlitvi novih delavk/delavcev predsedstvo SOS.
34. člen
Generalni sekretar izvaja sklepe skupščine in predsedstva SOS ter neposredno vodi delo strokovne službe sekretariata SOS. Generalnega sekretarja imenuje predsedstvo za dobo štirih let po predhodno opravljenem javnem razpisu. Po izteku mandatne dobe je lahko ista oseba ponovno imenovana za generalnega sekretarja.
35. člen
Delovno-pravni status generalnega sekretarja in zaposlenih v sekretariatu SOS se ureja po predpisih, ki veljajo za tajnice/tajnike občin in zaposlene v občinski upravi.
Generalni sekretar opravlja zlasti naslednje naloge:
– vodi in koordinira delo sekretariata,
– izvaja sklepe skupščine, predsedstva in predsedstva sekcij,
– skrbi za zakonito, smotrno in racionalno razpolaganje s sredstvi SOS,
– skrbi za pripravo gradiv za seje skupščine, predsedstva, nadzornega odbora, predsedstva sekcij in delovnih teles SOS,
– opravlja druge naloge po nalogu predsednika predsedstva in organov SOS.
JAVNOST DELA
36. člen
Izvajanje posameznih strokovnih nalog si lahko SOS zagotovi v sodelovanju s posameznimi strokovnimi institucijami na podlagi sklenjene pogodbe.
37. člen
Delo SOS je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov SOS, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil članicam, in sredstvom javnega obveščanja, z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov in delovnih teles SOS, z izdajanjem posebnega glasila in na druge načine.
Predsednik in generalni sekretar SOS skrbita za obveščanje o delu SOS. Skupščina SOS, predsedstvo SOS in predsedstva sekcij lahko sklenejo, da se o seji izda uradno obvestilo ali organizira novinarska konferenca.
38. člen
Skupščina SOS lahko na predlog predsedstva SOS sklene, da SOS izdaja posebno glasilo, v katerem se objavljajo prispevki o delu SOS, o zadevah s področja lokalne samouprave in strokovni prispevki in članki, ki zadevajo interese članic. S sklepom imenuje skupščina tudi odgovornega urednika glasila in način financiranja glasila.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
39. člen
O spremembah in dopolnitvah statuta odloča skupščina SOS.
Predlog za spremembe in dopolnitve statuta lahko poda vsaka članica SOS in vsi organi SOS.
40. člen
Statut SOS, njegove spremembe sprejme skupščina SOS z večino glasov vseh predstavnikov.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Volitve in imenovanja organov po določilih tega statuta se izvedejo najkasneje v treh mesecih po začetku veljavnosti tega statuta.
Ne glede na določbe o trajanju mandatov se mandati članov organov SOS, imenovanih po tem statutu, iztečejo najkasneje 90 dni po rednih lokalnih volitvah.
42. člen
Skupnost občin Slovenije je pravni naslednik Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije, ki je bila ustanovljena 11. 12. 1995.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije – Združenja občin in mest Slovenije, sprejet 11. 12. 1995 ter statutarni sklep, sprejet julija 1999 (Uradni list RS, št. 68/99).
43. člen
Ta statut začne veljati z dnem sprejema. Statut se objavi v Uradnem listu RS.
Ljubljana, dne 23. marca 2000.
Skupnost občin Slovenije
Predsednik
Boris Sovič l. r.
