Na podlagi določil 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter 7. in 18. člena statuta Občine Dobrovnik (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Dobrovnik na 13. seji dne 23. 12. 1999 sprejel

Odlok določa varstvene pasove za vodne vire pitne vode za vodna zajetja Dobrovnik I. in II., Strehovci I. in II. ter ukrepe za zavarovanje črpališč in podtalnice pred onesnaževanjem.

Gospodarjenje z vodnimi viri iz prvega člena tega akta mora biti skladno z določbami tega odloka.

Meje varstvenih pasov so določene na podlagi strokovnih osnov, opisane s številkami mejnih parcel in vrisane v prostorskih katastrskih načrtih 1 : 5000, ki so na vpogled pri občinskih upravnih organih, pristojnih za urbanizem in varstvo okolja.
Seznam strokovnih osnov, na podlagi katerih so določene meje varstvenih pasov, je sestavni del tega akta.
Opis meja ožjega in širšega varstvenega pasa je sestavni del tega akta.
Varstvene pasove je izdelal Geološki zavod Slovenije.

I. Območje zajema oziroma vodovarstveno območje I; je območje z najstrožjim režimom varovanja.
II. Notranje varstveno območje oziroma vodovarstveno območje II; je območje s strogim režimom varovanja (zadrževalni čas podzemne vode v vodonosniku je tolikšen, da omogoča odstranitev bakteriološkega in virološkega onesnaženja, ne pa organskega in kemijskega onesnaženja).
III. Zunanje varstveno območje oziroma vodovarstveno območje III; je območje z blagim režimom varovanja (zadrževalni čas podzemne vode je tolikšen, da obstane le še najbolj rezistentno onesnaženje – mineralna olja, fenoli, atrazini, detergenti).

Za vsak poseg v varstvenih pasovih si morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega inšpektorata.

Za varstvene ukrepe velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, prepovedi in obveznosti, ki veljajo za zunanje varstveno območje, veljajo tudi za ožja varstvena območja. In obratno, kar je dovoljeno za ožja varstvena območja, je dovoljeno tudi za zunanja varstvena območja.

V zunanjem varstvenem pasu je prepovedano:
1. graditi:
a) proizvodne objekte, ki predstavljajo nevarnost za kvaliteto zalog pitne vode zaradi proizvodnega procesa, transportov ali emisij;
b) energetske objekte, ki predstavljajo nevarnost za kvaliteto zalog pitne vode;
c) nove industrijske objekte in živinorejske farme;
d) skladišča vseh vrst odpadkov ter odlagališča posebnih odpadkov in nevarnih ter škodljivih snovi;
e) podzemne skladiščne naprave nevarnih snovi;
f) ponikovalnice odpadnih voda;
g) nove stanovanjske ali gospodarske objekte, če ni urejeno higiensko odvajanje odplak (priključek na kanalizacijsko omrežje ali odvoz iz vodotesnih greznic);
h) čistilne komunalne naprave za odpadne vode;
i) nova pokopališča;
2. spreminjati namembnost ali dejavnost objekta, če se s tem poveča nevarnost za zaloge in kvaliteto pitne vode (mnenje podata strokovnjak ustrezne stroke in hidrogeolog);
3. opredeljevati nova ureditvena območja naselij;
4. skladiščiti lahko tekoče naftne derivate in druge nevarne snovi;
5. gnojiti z blatom iz čistilnih naprav;
6. odpirati nove glinokope in peskokope;
7. opravljati cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi;
8. uporabljati biocide na bazi cianvodikove kisline, fenola, živosrebrnih spojin, svinca, arzena in drugih vodi škodljivih snovi;
9. predelava, skladiščenje in transport lahkotekočih naftnih derivatov, če niso podvzeti vsi ukrepi, ki preprečujejo ponikanje teh tekočin v podzemlje.

V zunanjem varstvenem pasu je obvezno:
1. opravljati kmetijsko dejavnost v skladu z določbami varstvenega območja potne vode;
2. graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje oziroma sanirati staro do vodotesnosti;
3. graditi in preurediti obstoječa gnojišča in silose tako, da so zavarovana pred nevarnostjo pronicanja in prelivanja v talno vodo;
4. graditi nove in preurediti obstoječe magistralne in državne ceste ter manipulativne površine tako, da bo zagotovljena največja možna varnost zalog pitne vode;
5. gnojiti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in gnojilnim načrtom;
6. pri gozdarstvu paziti, da ne pride do onesnaženja z nafto in olji;
7. da je tranzitni promet dovoljen le po zavarovanih prometnicah;
8. opravljati lokalni cestni promet nevarnih in škodljivih snovi le po cestah, ki jih določi pristojna služba. Oskrba lokalnih potrošnikov se izvaja z vozili, ki imajo atestirane cisterne velikosti do 5 m3. Hitrost teh vozil je na vodovarstvenem območju omejena na 40 km/h.

V zunanjem varstvenem območju je dovoljeno:
1. graditi stanovanjske hiše, objekte družbenega standarda za osnovno preskrbo prebivalstva in objekte za potrebe kmečkih gospodarstev v ureditvenem območju naselij;
2. graditi nove objekte, potrebne za zaokrožitev obstoječe dejavnosti, če se s tem ne ogroža zalog pitne vode;
3. uporabljati naftne derivate ob predpisani zaščiti in skladiščenju v nadzemnih skladiščnih napravah v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi;
4. rediti živino v hlevih na nastilj z največ 20 glavami živine in urejenim gnojiščem, da ni nevarnosti ponikanja in prelivanja gnojnice v podtalno vodo;
5. izkoriščati glino v obstoječem glinokopu v skladu z odobrenim projektom;
6. izvajati kakršnekoli posege, ki bi glinasto plast nad vodonosnikom stanjšali pod tri metre, le v izjemnih primerih ter ob obveznem soglasju in pod nadzorom hidrogeologa.

V notranjem varstvenem območju je prepovedano:
1. graditi nove:
a) silose za siliranje zelene krme,
b) magistralne, državne in lokalne ceste,
c) graditi nove stanovanjske objekte;
2. rediti in pasti živino;
3. gnojiti z naravnimi in mineralnimi gnojili;
4. opravljati kakršno koli dejavnost, ki med ali po proizvodnem procesu vključuje prisotnost vodi nevarnih snovi;
5. izvajati kakršne koli posege, ki bi glinasto plast nad vodonosnikom stanjšali pod tri metre;
6. eksploatirati glino v glinokopih in pesek v peskokopih;
7. opravljati cestni promet nevarnih in škodljivih snovi.

V notranjem varstvenem pasu je obvezno:
1. označiti varstveno območje z vidnimi opozorilnimi tablami;
2. odvajati v javno kanalizacijo vode iz utrjenih prometnih in manipulacijskih površin;
3. v gozdarstvu paziti, da ne pride do onesnaženja – gozdove je treba prekvalificirati v varovalne gozdove s sanitarno sečnjo.

V notranjem varstvenem območju se smejo uporabljati ceste in manipulacijske površine, ki so zgrajene tako, da v primeru nesreče z nevarnimi snovmi zagotavljajo najvišjo stopnjo varnosti zalog pitne vode.

V notranjem varstvenem območju je dovoljeno:
1. izvajati dejavnosti, ki ne predstavljajo nevarnosti za kvaliteto in zaloge pitne vode;
2. graditi nadomestne objekte in naprave ter adaptirati in vzdrževati obstoječe tako, da ne ogrožajo zalog pitne vode;
3. rekonstruirati objekte in naprave, če se s tem izboljša varovanje kvalitete in ne zmanjša količina zalog pitne vode.

V območje zajema spada neposredna okolica proizvodnih vodnjakov ali zajetij in meri najmanj 10 m na vsako stran vodnega zajetja. V območju zajema mora biti brezpogojno onemogočeno vsakršno onesnaženje ali okuženje vode.
Zemljišče območja odvzema naj bo v lasti upravljalca vodovoda, ograjeno in tako zavarovano, urejeno kot park. Vstop je dovoljen le zaposlenim.
Uporaba kakršnih koli kemičnih sredstev ni dovoljena.

Za vse posege, navedene v 10. členu tega odloka mora podati svoje mnenje in soglasje pristojna zdravstvena inšpekcija, ki preveri tudi obstoječe ali nove dejavnosti.
Pred izdajo dovoljenja za kakršen koli poseg je potrebno pridobiti tudi vodnogospodarsko soglasje in soglasje upravljalca vodno oskrbnega sistema.
Za vsak poseg posebej je potrebno izdelati ustrezno strokovno podlago (lokacijsko dokumentacijo, izvedbeni načrt, načrt sanacije ipd.), v katerem se morajo analizirati vsi možni vplivi predvidenega posega.
Po potrebi je potrebno za vsak poseg posebej, pri katerem se pričakujejo negativni vplivi na podtalje, pred izdajo dovoljenja pa je potrebno izdelati Presojo vplivov na okolje.

Meja varstvenih pasov se spremeni, če se spremeni režim izkoriščanja podzemne vode, izvrši nadaljnja razširitev vodo oskrbnih objektov ali če se pokaže potreba po večji zaščiti podzemne vode.

Za vzdrževanje režima v varstvenem pasu je odgovoren upravljalec vodovoda.
Upravljalec vodovoda mora nenehno skrbeti za sistematičen pregled in analizo vode v skladu s pravilnikom o higienski neoporečnosti vode namenjeno za javno oskrbo prebivalstva in ob sumljivih pojavih obvestiti zdravstveno inšpekcijo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajata zdravstvena in vodnogospodarska inšpekcija.

Zdravstvena in vodnogospodarska inšpekcija lahko izdata prepoved za opravljanje določene dejavnosti izven varovalnega pasu, če se pokaže, da bi lahko taka dejavnost škodljivo vplivala na kvaliteto in higiensko neoporečnost vode.

Za kršitev določb tega odloka se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo:
– pravna oseba od 50.000 do 150.000 SIT,
– odgovorna oseba pravne osebe od 20.000 do 50.000 SIT,
– posameznik od 10.000 do 50.000 SIT.

Določbe tega odloka se smiselno uporabljajo za določitev varstvenih pasov in ukrepov v njih pri obstoječih vodnih zajetjih, ki še niso vključena v ta odlok in tudi tistih, ki bodo zgrajena po uveljavitvi tega odloka.

Sanacijski programi po presoji vplivov morajo biti izdelani skladno z opredelitvami v smernicah za sanacijo, vendar najpozneje v letu dni po sprejemu smernic za sanacijo.

Lastniki ali upravljalci skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi na varstvenih pasovih morajo le te vpisati v kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi na varstvenih pasovih v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Lastniki in upravljalci so dolžni v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka prilagoditi skladišče nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi določbam tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.