Na podlagi 43. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 13/93, 42/94, 1/99 in 41/99), 6. člena pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99 in 28/99) in 20. člena statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Mislinja na 14. seji dne 15. 3. 2000 sprejel
O D L O K
o javni službi pomoč družini na domu v Občini Mislinja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa način in obliko izvajanja javne službe pomoč družini na domu ter način uveljavljanja teh pravic na območju Občine Mislinja.
2. člen
Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo za upravičence v primeru invalidnosti, starosti ter drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki varstva.
3. člen
Storitev na domu se začne izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika.
Center za socialno delo Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: center za socialno delo) začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi nuditi storitev.
Prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem javne službe pomoč na domu in upravičencem ali družino.
Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve pomoči na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Obseg in vrsta storitev se določita s pisnim dogovorom med upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom in izvajalcem javne službe (v nadaljnjem besedilu: dogovor), ki se praviloma sklepa za nedoločen čas.
II. VRSTA STORITEV
4. člen
Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
– gospodinjsko pomoč,
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
5. člen
Gospodinjska pomoč obsega:
– pripravo enega obroka hrane,
– prinašanje enega pripravljenega obroka hrane ali nabava živil,
– pomivanje uporabljene posode,
– osnovno čiščenje bivalnega prostora z odnašanjem smeti in
– postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora.
6. člen
Pomoč pri vzdrževanju osebne higiene obsega:
– pomoč pri oblačenju in slačenju,
– pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb in
– vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov.
7. člen
Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov obsega:
– vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, prostovoljci in sorodniki,
– spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti in
– informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter pripravo upravičenca na institucionalno varstvo.
III. UPRAVIČENCI
8. člen
Upravičenci so osebe, ki imajo stalno bivališče na območju Občine Mislinja.
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranijo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko živijo v domačem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, drugi družini ali v drugi organizirani obliki varstva.
9. člen
Storitve javne službe so pod pogoji iz prejšnjega člena dostopne osebam:
– starim nad 65 let, ki so zaradi starosti in pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
– s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
– drugim invalidom, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– ki so kronično bolne in osebam z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni zdravstvene službe in pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje in
– hudo bolni otrok ali otrok s težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
10. člen
Zdravstveno stanje upravičenca se ugotavlja na podlagi predloženega sklepa, da je upravičenec upravičen do dodatka za tujo nego in pomoč ali na podlagi zdravniškega potrdila.
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
11. člen
Občina Mislinja (v nadaljnjem besedilu: občina) zagotavlja izvajanje javne službe pomoč na domu pod enakimi pogoji v javnem socialno-varstvenem zavodu ali pri drugi pravni ali fizični osebi, ki si pridobi koncesijo na javnem razpisu (v nadaljnjem besedilu: koncesionar).
Razpis in izbor koncesionarja se opravi v skladu s pravilnikom o koncesijah na področju socialnega varstva, ki ga je izdal minister, pristojen za socialne zadeve (Uradni list RS, št. 57/97). Izbranemu koncesionarju izda odločbo o podelitvi koncesije občinska uprava, pogodbo z njim pa sklene župan.
V. IZVAJALCI, NORMATIVI IN OBSEG STORITEV
12. člen
Prvi del storitve iz tretjega odstavka 3. člena tega odloka opravljajo strokovni delavci pristojnega centra za socialno delo v skladu z zakonom o socialnem varstvu.
Drugi del storitve iz četrtega odstavka 3. člena tega odloka opravljajo pod vodstvom strokovnega delavca koncesionarja delavci z najmanj končano osnovno šolo in opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu in delavci, ki so končali srednjo šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo in nego.
Upravičencem, ki potrebujejo samo občasno pomoč, lahko opravljajo posamezne storitve tudi drugi občani ter člani humanitarnih organizacij in društev.
13. člen
Normativ za izvajanje javne službe je:
– največ štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko za neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca in največ šest ur dnevno oziroma 30 ur tedensko, če se nudi dvema upravičencema v istem skupnem gospodinjstvu,
– najmanj ena izvajalka na pet upravičencev za neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca,
– 0,02 strokovnega delavca na enega upravičenca za ugotavljanje upravičenosti, pripravo dogovora o izvajanju storitve, organizacijo ključnih članov okolja in začetno srečanje, vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in zapletenih življenjskih situacijah upravičencev in za vodenje dokumentacije;
– 0,01 finančno-administrativnega delavca na enega upravičenca za finančno realizacijo dogovora in plačil, za finančna in administrativna opravila.
14. člen
Javna služba se izvaja v naslednjem obsegu:
– v letu 2001 do 3900 ur,
– do leta 2005 se bo število upravičencev predvidoma povečevalo letno za najmanj 10%.
15. člen
Upravičenec, ki je po presoji centra za socialno delo upravičen do 20-urne tedenske pomoči na domu, in se odloči za zaposlitev negovalke, ima pravico do sofinanciranja stroškov za zaposlenega do 20-urne tedenske delovne obveznosti v skladu z merili, ki jih določa pravilnik o olajšavah in oprostitvah plačila storitev javne službe pomoč na domu.
16. člen
Pomoč na domu lahko organizirajo in izvajajo tudi dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč in invalidske organizacije. O obliki, obsegu in sofinanciranju pomoči na domu skleneta občina in organizacija poseben dogovor.
VI. CENA IN PLAČILO STORITEV
17. člen
Osnova za plačilo je cena storitve socialne oskrbe na domu, ki jo je deležen upravičenec. Cena storitve obsega vse stroške, razen sredstev za investicijsko vzdrževanje in investicije. Storitev se plača po dejansko opravljenih urah.
Vrednost urne postavke od 1. 1. 2001 dalje na predlog župana določi občinski svet in se usklajuje z rastjo vrednosti koeficienta za izračun plač v negospodarstvu.
Ko bo minister, pristojen za socialno varstvo, določil metodologijo oblikovanja cen storitev, se storitve plačujejo po ceni, oblikovani na podlagi metodologije. K tako oblikovani in predlagani ceni daje soglasje Občinski svet občine Mislinja.
18. člen
Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačevati celotne stroške storitve. Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so poleg upravičenca tudi osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost, ki izhaja iz zakona ali pogodbenega razmerja ali sklenjenega medsebojnega dogovora o preživljanju.
19. člen
Upravičenec ali drugi zavezanec je lahko delno ali v celoti oproščen plačila na podlagi meril, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, do sprejema teh meril pa na podlagi meril, določenih v pravilniku o olajšavah in oprostitvah plačila storitev javne službe pomoč družini na domu.
O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve po pooblastilu občine odloča in izda odločbo center za socialno delo po postopku in na način, določenim z zakonom o splošnem upravnem postopku.
Upravičenec ali drugi zavezanec lahko zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena v petnajstih dneh po njenem prejemu vloži pritožbo pri županu Občine Mislinja. Pritožba ne zadrži plačila storitve v višini, ki je določena upravičencu ali drugemu zavezancu.
20. člen
Če je upravičenec lastnik nepremičnega ali drugega premoženja, ki mu ne daje dovolj dohodkov za plačilo storitev oskrbe na domu, je oproščen dela ali celotnega plačila storitev le, če pristane na zemljiškoknjižno zavarovanje terjatev občine, ki ustreza ocenjenim stroškom oprostitve. Zemljiškoknjižno zavarovanje opravi občina na predlog centra za socialno delo.
Če je bil upravičenec lastnik nepremičnega ali drugega premoženja, od katerega je imel dohodek, in ga je odtujil v obdobju zadnjih treh let pred uveljavitvijo tega odloka ali med veljavnostjo tega odloka, se mu pomoč nudi samo v primeru, če upravičenec predloži ustrezno pisno zagotovilo, da prevzemnik premoženja ali kdo drug zagotovi plačilo stroškov po tem odloku.
21. člen
Materialno stanje upravičenca in zavezancev se ugotavlja tako, da se v dohodek štejejo vsi dohodki, navedeni v 57. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 54/92) ter vsak dodatek za nego in tujo pomoč.
22. člen
Koncesionar izstavi upravičencu za opravljene storitve do desetega dne v mesecu za pretekli mesec račun s položnico, iz katerega je razviden obseg opravljenih storitev ter višina deleža, ki ga plača upravičenec, in višina deleža, ki ga plača občina. Račun z obračunom vseh storitev in ugotovljenim deležem občine koncesionar v enakem roku pošlje tudi občini.
23. člen
Oprostitev plačila ali doplačila storitev pomoči na domu se lahko dodeli za določen čas, največ za dobo 12 mesecev, in se lahko ponovno dodeli, če se ugotovi, da je to najbolj smotrn in primeren način razreševanja trenutne situacije upravičenca in je sklenjen nov dogovor o izvajanju pomoči na domu.
24. člen
V dogovoru o nudenju socialne oskrbe na domu je opredeljen tudi način plačila oziroma doplačila storitev.
25. člen
Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev socialne oskrbe na domu:
– če je vključen v institucionalno varstvo,
– če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več opravičen,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora, sklenjenega s koncesionarjem.
26. člen
Upravičenec ali zavezanec je dolžan center za socialno delo obvestiti o vsaki spremembi dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o delni ali celotni oprostitvi plačila storitev pomoči na domu, v roku 15 dni od nastanka spremembe.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan sam oziroma njegov zavezanec vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neopravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila storitev.
VII. DOKUMENTACIJA
27. člen
Za zbiranje podatkov in vodenje evidenc socialnega položaja upravičencev oziroma zavezancev občina pooblašča center za socialno delo, ki zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje, varuje in uporablja osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o socialnem varstvu in o varstvu osebnih podatkov.
Koncesionar je dolžan voditi dnevno, mesečno in letno evidenco za vsakega upravičenca do storitev po tem odloku, ki obsega:
– evidenco dogovora,
– delovne naloge za laične delavce,
– vsebine pomoči,
– izvajalce posameznih storitev,
– evidenco opravljenih storitev in
– evidenco opravljenih poti.
Občina ima pravico do vpogleda v te evidence.
28. člen
Medsebojne pravice in obveznosti med občino, centrom za socialno delo in koncesionarjem se dogovorijo s pogodbo.
29. člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe socialne oskrbe na domu opravlja ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
Sredstva za izvajanje javne službe pomoči na domu zagotavlja občina v vsakoletnem proračunu.
31. člen
Če upravičenec iz 9. člena tega odloka potrebuje socialno oskrbo na domu več kot štiri ure dnevno oziroma več kot 20 ur tedensko, mora center za socialno delo takoj pozvati uporabnika ali svojce uporabnika storitev pomoči na domu, da pričnejo postopek vključitve uporabnika v institucionalno varstvo. Center za socialno delo mora začeti postopek za vključitev v institucionalno varstvo za uporabnike, ki tega sami ne zmorejo in nimajo svojcev.
Upravičencu iz prejšnjega odstavka se praviloma lahko storitve javne službe pomoč družini na domu nudijo najdalj 30 dni od ugotovljene potrebe po večjem obsegu storitve.
32. člen
Javna služba po tem odloku se začne izvajati 1. 1. 2001.
33. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 154-05-01/2000
Mislinja, dne 15. marca 2000.
Župan
Občine Mislinja
Mirko Grešovnik l. r.
