Na podlagi tretjega odstavka 29. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) izdaja minister, pristojen za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o pripravništvu in strokovnih izpitih strokovnih delavcev v športu
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa postopek izbire in razporeditve pripravnikov, trajanje pripravništva in sestavine programa pripravništva ter naloge mentorja za tiste strokovne delavce v športu, ki se usposabljajo za samostojno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela na področju športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa in športa invalidov (v nadaljevanju: strokovni delavec), določa pa tudi vsebino in postopek opravljanja strokovnega izpita.
II. PRIPRAVNIŠTVO
2. člen
(pripravnik, delodajalec)
Pripravnik je strokovni delavec, ki izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje pripravništva in začne v športnem društvu, nacionalni panožni športni zvezi, drugi zvezi športnih društev, Olimpijskem komiteju Slovenije, zavodu, gospodarski družbi, pri zasebniku in drugi organizaciji, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, in ustanovi, ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti v športu (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) prvič opravljati delo, ustrezno strokovnemu področju, za katerega se usposablja, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela.
3. člen
(trajanje)
Pripravniška doba traja 12 mesecev.
Če je pripravnik opravičeno odsoten z dela več kot 30 dni, mu lahko delodajalec podaljša pripravniško dobo, vendar največ za čas trajanja dejanske odsotnosti.
O upravičenosti podaljšanja pripravniške dobe odloča delodajalec.
Če delodajalec na predlog mentorja oceni, da je pripravnik pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in je s tem dokazal, da si je pridobil izkušnje, potrebne za opravljanje dela v svoji stroki, mu lahko skrajša pripravniško dobo.
V primerih iz prejšnjega odstavka se pripravniška doba lahko skrajša največ za eno četrtino.
4. člen
(objava pripravniških mest)
Ministrstvo, pristojno za šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na podlagi letnega programa športa določi, koliko pripravniških mest lahko sofinancira in objavi javni razpis za sofinanciranje pripravnikov.
Z razpisom se določijo pogoji in postopek za izbiro kandidatov.
Ministrstvo in delodajalec skleneta pogodbo, s katero se natančneje določijo način in pogoji sofinanciranja.
5. člen
(program pripravništva)
Pripravnik se usposablja po programu pripravništva, ki mora, ob upoštevanju strokovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja, vključevati:
1. seznanjanje z načrtovanjem organizacije in izvedbe športnih programov za področje, za katerega se kandidat usposablja,
2. seznanjanja z različnimi metodami in oblikami procesa vadbe,
3. poglabljanje specialne didaktike na področju, za katerega se pripravnik usposablja,
4. pripravljanje večletnega in letnega programa ter programa posameznega treninga oziroma vadbe za posamezno vadbeno uro,
5. spremljava učinkov procesov vadbe,
6. pridobivanje izkušenj pri delu s posameznikom in skupino, s starši in drugimi strokovnimi delavci,
7. pridobivanje izkušenj pri vzpostavljanju dobrih človeških in delovnih odnosov s športniki, s katerimi dela,
8. poglabljanje znanj o spremljanju razvoja posameznika in vrednotenju dosežkov,
9. reševanje problemov v zvezi s pravicami športnikov,
10. samostojno opravljanje procesa treninga oziroma vadbe pod vodstvom mentorja,
11. usposabljanje za smotrno izbiro ustreznih vsebin in metod dela pri izvajanju različnih programov za športnike,
12. poznavanje predpisov, ki urejajo področje športa, človekovih in otrokovih pravic ter temeljnih svoboščin, konvencij o dopingu, konvencij o nasilju v športu in fair playu,
13. merila za delitev sredstev v športu,
14. organiziranost športa na lokalni in državni ravni,
15. poznavanje slovenskega knjižnega jezika,
16. poznavanje ustavne ureditve.
Operativni program pripravništva določi mentor v soglasju s pristojnim organom delodajalca.
6. člen
(naloge)
Program pripravništva mora biti razčlenjen tako, da vsebuje:
1. Naloge, s pomočjo katerih pripravnik pod vodstvom mentorja spoznava, kako na ravni načrtovanja in izvedbe poteka vzgojno-izobraževalnega dela na področju športa, ki se razporedijo predvsem v prvi četrtini pripravništva.
2. Naloge, ki jih pod vodstvom mentorja opravi pripravnik samostojno. To so predvsem:
– priprava in izvedba najmanj trideset praktičnih nastopov v skupini ali drugačni obliki dela, kjer opravlja vzgojno-izobraževalno delo mentor oziroma drugi trener – športni pedagog;
– vključevanje pripravnika v neposredno vzgojno-izobraževalno delo, ki zajema samostojno delo pod vodstvom mentorja, nadomeščanja in sodelovanje na tekmovanjih ter obsega najmanj dve ter največ pet ur tedensko. Za uro neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela se šteje 45 minut.
Naloge iz 2. točke opravlja pripravnik deloma že v prvi četrtini, stopnjujejo pa se v nadaljevanju pripravništva.
7. člen
(zagotovitev pogojev)
Delodajalec zagotovi pogoje za nemoteno in kakovostno opravljanje programa pripravništva v skladu s tem pravilnikom in pogodbo o sofinanciranju.
8. člen
(usposabljanje v drugih institucijah)
Pripravniku oziroma strokovnemu delavcu iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega pravilnika se zagotavlja izobraževanje in usposabljanje zunaj sedeža delodajalca na naslednjih področjih:
1. strokovne konzultacije s specialno-didaktičnega, psihološkega in pedagoškega področja ter drugega strokovnega področja, za katerega se usposablja, v obsegu 20 ur,
2. slovenski knjižni jezik v obsegu 40 ur in,
3. ustavna ureditev Republike Slovenije,
4. predpisi, ki urejajo področje športa v obsegu 20 ur.
Usposabljanje pripravnikov se izvaja v obliki enodnevnih in večdnevnih seminarjev, ki se jih pripravnik udeleži po lastni presoji.
Mentor prilagodi program pripravništva tako, da upošteva pripravnikovo individualnost in dinamiko usposabljanja. V programu pripravništva se predvidi tudi individualni študij.
9. člen
(praktični nastop)
Pripravnik, oziroma strokovni delavec iz 16. člena tega pravilnika, dobi temo za praktični nastop pri mentorju najmanj tri dni pred nastopom.
Praktični nastop iz prve alinee druge točke 6. člena tega pravilnika traja 45 minut in ga opravlja pripravnik s skupino, ki jo vodi. Prisostvuje mu mentor.
Po opravljenem praktičnem nastopu mentor kandidatu na njegovo zahtevo omogoči, da še dodatno obrazloži metodični in didaktični koncept nastopa.
Praktične nastope oceni mentor na obrazcu, ki ga določi minister.
Praktične nastope se oceni s skupno oceno: “opravil“ ali “ni opravil“.
Pripravnik, ki ne opravi uspešno praktičnih nastopov, jih lahko opravlja ponovno.
III. MENTORSTVO
10. člen
(imenovanje mentorja)
Mentorja pripravniku izmed strokovnih delavcev, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, določi delodajalec.
Za mentorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima najmanj naziv mentorja,
2. je v rednem delovnem razmerju,
3. ima visokošolsko izobrazbo športne smeri,
4. ima najmanj pet let delovne dobe.
11. člen
(naloge mentorja)
Mentor opravlja naslednje naloge:
1. pripravi program pripravništva,
2. svetuje pripravniku, kako naj pristopi k nalogam, ki jih mora izvesti v skladu s programom,
3. svetuje pripravniku strokovno literaturo in druge vire za individualni študij,
4. spremlja pripravnikove priprave in njegov dnevnik glede na potek izvedbe posameznih delov programa pripravništva ter ga ob zaključku pripravništva oceni,
5. sodeluje z drugimi strokovnimi delavci,
6. izdela poročilo o poteku pripravnikovega usposabljanja in o njegovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela in
7. opravlja druge naloge, povezane s programom pripravništva.
12. člen
(poročilo)
Mentorjevo poročilo vsebuje:
1. poročilo o poteku pripravnikovega usposabljanja in uresničitvi programa pripravništva, ki vključuje pisno oceno o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela in
2. oceno pripravnikovega praktičnega nastopa.
13. člen
(dokumentacija)
O poteku pripravnikovega usposabljanja delodajalec hrani naslednjo dokumentacijo:
1. program pripravništva,
2. pripravnikov dnevnik in
3. mentorjevo poročilo.
14. člen
(spremljanje izvajanja pripravništva)
Delodajalec je dolžan zagotoviti stalno spremljanje dela pripravnika v času opravljanja pripravništva.
15. člen
(zamenjava mentorja)
Delodajalec lahko določi pripravniku drugega mentorja, če pripravnik ali mentor tako želita ali, če mentor ne opravlja svojih nalog skladno s tem pravilnikom.
Če pripravnik ugotovi, da pripravništvo ne poteka skladno s tem pravilnikom, seznani s tem delodajalca, lahko pa tudi inšpektorja, pristojnega za šport.
Če pripravnik meni, da delodajalec ne izvaja pogodbenih obveznosti, o tem obvesti ministrstvo, ki ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.
IV. STROKOVNI IZPIT
16. člen
(strokovni izpit)
Strokovni izpit opravlja pripravnik po uspešno končanem pripravništvu.
Strokovni izpit opravlja tudi strokovni delavec, ki pripravništva nima opravljenega po tem pravilniku, je pa pri delodajalcu opravljal strokovno delo najmanj toliko časa, kolikor traja pripravništvo skladno s tem pravilnikom, in izpolnjuje z zakonom določene pogoje o izobrazbi.
Strokovni izpit po tem pravilniku opravljajo:
1. trenerji,
2. športni pedagogi.
Strokovni delavec iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko opravlja ustni del strokovnega izpita, ko ima uspešno opravljenih najmanj pet praktičnih nastopov. Praktični nastop opravi v prisotnosti mentorja.
17. člen
(roki)
Strokovni izpiti se opravljajo v času od 15. septembra do 15. junija.
Od dneva vložitve prijave za strokovni izpit do dneva, ko strokovni delavec opravlja strokovni izpit, ne sme preteči več kot 90 dni. V rok iz prejšnjega odstavka se ne šteje čas, v katerem se strokovni izpiti v skladu s tem členom ne opravljajo.
18. člen
(obseg strokovnega izpita)
Strokovni izpit je sestavljen iz praktičnega dela (pet pozitivno ocenjenih praktičnih nastopov) in ustnega dela.
19. člen
(priznanje)
Strokovnemu delavcu, ki je strokovni izpit opravljal po drugih predpisih, se na njegov predlog prizna posamezen del strokovnega izpita, ki vsebinsko ustreza programu strokovnega izpita po tem pravilniku.
Komisija, pristojna za strokovne izpite (v nadaljnjem besedilu: izpitna komisija), na podlagi dokazil odloči, kateri del strokovnega izpita se strokovnemu delavcu prizna, in z odločbo določi, kateri del strokovnega izpita mora opravljati.
Izpitna komisija o predlogu strokovnega delavca odloči najkasneje v tridesetih dneh od prejema predloga.
Zoper odločbo se strokovni delavec lahko pritoži v roku osmih dni po vročitvi odločbe. O pritožbi odloči minister.
20. člen
(izpitna komisija)
Strokovni izpit se opravlja pred izpitno komisijo.
Izpitno komisijo imenuje minister.
Izpitno komisijo sestavljajo: predsednik, namestnik predsednika in ustrezno število izpraševalcev, ki so člani izpitne komisije.
Minister imenuje za opravljanje organizacijskega in administrativnega dela za izpitno komisijo tajnika izpitne komisije.
Izpitno komisijo za posamezen strokovni izpit sestavi tajnik.
Predsednik in člani izpitne komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot kandidat.
21. člen
(prijava)
Strokovni delavec, ki želi opravljati strokovni izpit, se prijavi k izpitu na posebnem obrazcu, ki ga določi minister.
Prijavo vloži neposredno na sedežu komisije ali priporočeno po pošti.
Pripravnik priloži prijavi overjeno kopijo diplome o končanem izobraževanju, pisno poročilo mentorja o poteku pripravnikovega usposabljanja in o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela.
Strokovni delavec iz drugega odstavka 16. člena prijavi priloži overjeno kopijo diplome o končanem izobraževanju in potrdilo o uspešno opravljenih praktičnih nastopih.
22. člen
(naloge tajnika)
Tajnik izpitne komisije ugotovi, ali pripravnik oziroma strokovni delavec izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita.
Pripravnika oziroma strokovnega delavca, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 16. člena tega pravilnika, tajnik izpitne komisije obvesti o datumu in kraju opravljanja strokovnega izpita.
Kandidata za strokovni izpit, ki ne izpolnjuje pogojev, obvesti, zakaj strokovnega izpita ne more opravljati.
23. člen
(opravljanje strokovnega izpita)
Ustni del strokovnega izpita je sestavljen iz treh delov, ki jih kandidat opravlja ustno po naslednjem vrstnem redu:
1. ustavna ureditev Republike Slovenije,
2. predpisi, ki urejajo področje športa in
3. slovenski knjižni jezik.
Posamezen del izpita lahko traja največ 20 minut.
Vsebino strokovnega izpita določi minister.
Ministrstvo objavi vsebino strokovnega izpita v posebni publikaciji.
24. člen
(vprašanja)
Vprašanja na strokovnem izpitu morajo biti oblikovana tako, da zajamejo bistvo posameznih delov iz prejšnjega člena tega pravilnika in strokovnemu delavcu omogočijo prikaz preglednega znanja.
25. člen
(ocenjevanje)
Uspeh strokovnega delavca pri ustnem delu strokovnega izpita oceni komisija.
Ocena posameznega ustnega dela strokovnega izpita in celotnega strokovnega izpita je: “opravil“ ali “ni opravil“.
Strokovni delavec opravi strokovni izpit, če opravi oba dela (praktični nastop in ustni del) strokovnega izpita.
Izid izpita razglasi predsednik oziroma namestnik predsednika komisije takoj po končanem strokovnem izpitu.
Predsednik oziroma namestnik predsednika izpitne komisije strokovnemu delavcu, ki uspešno opravi strokovni izpit, izroči potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu.
26. člen
(ponovno opravljanje)
Strokovni delavec, ki ne opravi nobenega ustnega dela strokovnega izpita, lahko ponavlja celotni strokovni izpit, vendar najprej po poteku štirih mesecev od dneva, ko je opravljal strokovni izpit.
Strokovni delavec, ki ne opravi enega oziroma dveh delov ustnega dela strokovnega izpita, lahko ponovno opravlja ta del strokovnega izpita po poteku dveh mesecev od dneva, ko je ta del izpita opravljal prvič.
Če pri ponavljanju tega dela strokovnega izpita strokovni delavec izpita ne opravi, mora ponovno opravljati celotni ustni strokovni izpit.
Če se strokovni delavec iz drugega odstavka tega člena ne prijavi k ponovnemu opravljanju ustnega dela strokovnega izpita v roku treh mesecev od dneva, ko ga ni opravil, opravlja celotni ustni strokovni izpit.
27. člen
(pritožba)
Strokovni delavec, ki strokovnega izpita ne opravi, se lahko v treh dneh po razglasitvi rezultatov strokovnega izpita pritoži. Obrazloženo pritožbo vloži ali priporočeno pošlje na ministrstvo.
Minister najkasneje v 30 dneh odloči o pritožbi. Če minister ugotovi, da so bila pri izpitu kršena pravila izpitnega reda, razveljavi izpit in določi, da ga kandidat ponovno opravlja v 30 dneh po odločitvi. Na zahtevo kandidata lahko opravlja izpit tudi pred drugo izpitno komisijo.
Odločitev ministra je dokončna.
28. člen
(zapisnik)
O poteku strokovnega izpita se vodi zapisnik.
V zapisnik se vpišejo ocena praktičnega nastopa in vprašanja pri vsakem delu ustnega strokovnega izpita in oceno, ki jo doseže strokovni delavec pri posameznem ustnem delu strokovnega izpita ter končno oceno.
Zapisnik vodi predsednik izpitne komisije na obrazcu, ki ga določi minister.
29. člen
(evidenca)
O strokovnih izpitih se vodi evidenca, ki vsebuje:
1. ime in priimek strokovnega delavca ter datum in kraj rojstva,
2. številko in datum ter izdajatelja listine o doseženi stopnji izobrazbe,
3. datum in številko potrdila o izpitu ter naziv in sestavo izpitne komisije in
4. zapisnik o strokovnem izpitu.
Evidenco se vodi na obrazcu, ki ga določi minister.
30. člen
(dvojnik potrdila)
Strokovni delavec, ki izgubi potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, mora za izdajo dvojnika vložiti prošnjo, ki ji priloži potrdilo o preklicu izvirnega potrdila o opravljenem strokovnem izpitu v Uradnem listu Republike Slovenije in plačati predpisano upravno takso.
31. člen
(stroški)
Stroške prvega opravljanja strokovnega izpita krije ministrstvo.
Višino stroškov, ki jih pri ponovnem opravljanju ustnega strokovnega izpita krije strokovni delavec, določi minister.
32. člen
(plačilo komisije)
Predsedniku in članom izpitne komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji.
Višino zneskov za plačilo dela predsednika in članov izpitne komisije ter za povračilo stroškov določi minister.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(priznanje izpita)
Strokovnemu delavcu, ki je do uveljavitve tega pravilnika opravil strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, ali ima naziv visokošolskega učitelja, se strokovni izpit prizna.
34. člen
(roki)
Strokovni delavec, ki je zaposlen in ni pripravnik ter nima opravljenega strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja, je dolžan opraviti izpit v skladu s tem pravilnikom v roku dveh let.
Strokovni delavec, ki je zaposlen in izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 65. člena zakona o športu, je dolžan opraviti izpit v skladu s tem pravilnikom v roku dveh let.
35. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 166-4/00
Ljubljana, dne 13. aprila 2000.
dr. Pavel Zgaga l. r.
Minister
za šolstvo in šport
