Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Krajevne skupnosti Bukovica–Šinkov Turn v Občini Vodice ter Antona Kosca iz Šinkovega Turna, Božidarja Borčnika iz Sela in Maksimiljana Alfireva iz Utika, na seji dne 18. novembra 1999

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o razpisu referenduma za ustanovitev vaških skupnosti v Občini Vodice (Uradni list RS, št. 65/97 in 67/97 popr.) se ustavi.

1. Pobudnica navaja, da je izpodbijani sklep o razpisu referenduma za ustanovitev vaških skupnosti v Občini Vodice (v nadaljevanju: sklep o razpisu referenduma) v nasprotju z 18. členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97 in 74/98 – v nadaljevanju: ZLS) in z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 – odl. US, 38/96 in 43/96 – odl. US – v nadaljevanju: ZRLI). Meni, da bi moral biti v skladu z 18. členom ZLS razpisan referendum na vsakem območju, kjer je predvidena ustanovitev vaške skupnosti, ter da predvidena ustanovitev vaških skupnosti Bukovica–Utik in Selo–Šinkov Turn ni utemeljena s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi. Poudarja, da so bili izvedeni zbori občanov že v oktobru leta 1995, vendar do ustanovitve novih krajevnih skupnosti ni prišlo. Po mnenju pobudnice bi Občinski svet občine Vodice moral sprejeti le statutarni sklep o ustanovitvi krajevnih skupnosti. Pobudnica tudi zatrjuje, da je referendumsko vprašanje, vsebovano v izpodbijanem sklepu, v neskladju s statutom Občine Vodice (Uradni list RS, št. 49/95), ki določa členitev občine na krajevne skupnosti s statusom pravne osebe. Referendumsko vprašanje naj bi bilo v neskladju s 14. členom ZRLI, ki določa, da mora biti v zahtevi za razpis referenduma jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in da mora biti zahteva obrazložena. Meni, da se mora navedena določba ZRLI smiselno uporabljati tudi za občinski referendum ter da občinski svet ni obrazložil utemeljenosti ustanovitve v referendumskem vprašanju predlaganih vaških skupnosti. V primeru, da ustavno sodišče ne bi priznalo pravnega interesa pobudnici, je v pobudi predlagano, naj prizna pravni interes na pobudi podpisanim občanom.
2. Občinski svet občine Vodice v odgovoru z dne 29. 12. 1997 navaja, da so bile na podlagi sklepa ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega sklepa vse aktivnosti v zvezi z izvedbo referenduma, razpisanega za nedeljo 23. 11. 1997, začasno ustavljene. Odgovoru so priložene številne priloge (zapisniki zborov občanov, zapisniki sej občinskega sveta in druge), iz katerih naj bi bila razvidna “kronologija dogajanj“ glede notranje členitve območja Občine Vodice. Iz odgovora in priloženega gradiva je razvidno, da osnutek statutarnega sklepa o določitvi območja krajevnih skupnosti v Občini Vodice, ki ga je predložila skupina šestih svetnikov Občinskega sveta občine Vodice in v katerem so predlagali, naj se občina razdeli na krajevni skupnosti Bukovica–Šinkov Turn in Vodice, v občinskem svetu ni dobil potrebne dvetretjinske večine. Sprejet tudi ni bil osnutek sprememb in dopolnitev statuta, ki ga je predlagal župan (možnost ustanovitve krajevnih ali vaških skupnosti). Kot izhod iz opisane situacije je bil na seji občinskega sveta dne 13. 10. 1997 na predlog treh občinskih svetnikov sprejet izpodbijani sklep, da se izvede referendum o delitvi območja Občine Vodice na ožje dele. Občinski svet občine Vodice meni, da v času razpisa referenduma še ni veljala novela ZLS iz leta 1997 in da na podlagi takrat veljavnih določb ZLS ni bilo jasno določeno, na kakšen način se ugotavlja interes prebivalcev o notranji členitvi občine. Poudarja, da je bil po takrat veljavnih določbah ZLS občinski svet pristojen, da sam spremeni statut in ukine obstoječi krajevni skupnosti brez razpisa referenduma. Zato izpodbijani sklep o razpisu ne posega niti v pravice pobudnice niti v pravice krajanov. V odgovoru so tudi navedeni razlogi, ki naj bi opravičevali delitev območja občine po katastrskih občinah. Meni, da so navedbe v pobudi o nejasnosti referendumskega vprašanja zmotne in da pobudnica s predlogom konkurenčnega referenduma povzroča politično škodo.

3. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-289/97 z dne 18. 11. 1997 pobudo sprejelo in zadržalo izvrševanje izpodbijanega sklepa. Občina Vodice je sprejela spremembe in dopolnitve statuta Občine Vodice (Uradni list RS, št. 31/98), na podlagi katerih je pobudnica kot prejšnja krajevna skupnost prenehala obstajati. Ustavno sodišče bi moralo zato ugotoviti, da zaradi prenehanja obstoja pobudnice ni pogojev za nadaljnje odločanje o ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa. Ker pa bi imel pravni interes glede notranje členitve območja občine na ožje dele vsak prebivalec na spornem območju, je ustavno sodišče štelo kot pobudnike občane, podpisane na pobudi, tako kot so ti to tudi izrecno predlagali. Zato je bilo treba ugotoviti, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za odločanje.
4. Novela ZLS iz leta 1997 (Uradni list RS, št. 70/97), ki je začela veljati dne 15. 11. 1997, torej po sprejemu izpodbijanega sklepa, je s spremembami 18. in 19. člena ZLS in novimi določbami 19.a, 19.b, 19.c in 19.č člena natančneje uredila organizacijo, pravni položaj in delovanje ožjih delov občine. Na podlagi prvega in četrtega odstavka 18. člena ZLS je občinski svet pri notranji členitvi območja občine dolžan upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja ter na zborih občanov ali na referendumu ugotovljeni interes prebivalcev posameznih območij. V okviru navedenih zakonsko določenih značilnosti in ugotovljenih interesov prebivalcev na zborih krajanov ali na referendumih občinski sveti samostojno odločijo o ustanovitvi ožjih delov na območju občine. Občinski sveti morajo najti kompromis med nasprotujočimi si interesi prebivalcev, različne značilnosti pa lahko utemeljujejo tudi različno notranjo členitev občine. Ni mogoče, da bi bile lahko v celoti upoštevane značilnosti posameznih delov občine in ugotovljeni interesi prebivalcev vseh posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli. Zato je referendum o ugotavljanju interesov prebivalcev na posameznem območju občine o njeni notranji členitvi lahko le posvetovalni referendum. Na podlagi izpodbijanega sklepa o razpisu referenduma pa naj bi se opravil “obvezujoč referendum za ugotovitev volje občanov glede delitve občine na ožje dele“ (1. člen) v smislu predhodnega zakonodajnega referenduma po ZRLI. Takšen predhodni zakonodajni referendum, na katerem bi se prebivalci celotnega območja občine izjavljali o notranji členitvi območja občine na njene ožje dele, ob tem pa bi bili upoštevani interesi prebivalcev posameznih območij občine, pojmovno ni mogoč in bi bil v nasprotju s sedaj veljavnimi določbami 18. člena ZLS.
5. Občinski svet občine Vodice je statut Občine Vodice uskladil z novelo ZLS iz leta 1997 s spremembami in dopolnitvami statuta Občine Vodice (v nadaljevanju: novela statuta). Z novelo statuta v Občini Vodice niso bili ustanovljeni ožji deli – krajevne, vaške ali četrtne skupnosti – v smislu 18. člena ZLS, kar pomeni, da je njeno območje celovito. Z odlokom o vaških skupnostih in z njegovimi spremembami in dopolnitvami (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 10/98 in 2/99 – v nadaljevanju: odlok) so bili na območju Občine Vodice ustanovljeni vaški odbori v smislu 30. člena ZLS kot posvetovalna telesa občinskega sveta.
6. Namen izpodbijanega sklepa občinskega sveta je bil ureditev notranje členitve območja občine na ožje dele (vaške skupnosti). Po sprejemu izpodbijanega sklepa je občinski svet sprejel druge akte glede notranje členitve območja občine. S sprejemom sprememb in dopolnitev statuta in z ustanovitvijo vaških odborov kot posvetovalnih organov so nastale v Občini Vodice drugačne razmere, kot so bile v času sprejema izpodbijanega sklepa. Zato ustavno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep zaradi opisanih zakonskih sprememb na področju lokalne samouprave (novela ZLS iz leta 1997) izgubil svoj namen ter da so navedene spremembe predpisov Občine Vodice v zvezi z notranjo členitvijo njenega območja (novela statuta in odlok o ustanovitvi vaških odborov), ki jih je Občinski svet občine Vodice sprejel po sprejemu izpodbijanega sklepa, povzročile, da izpodbijanega sklepa ni mogoče več uporabiti kot veljavnega pravnega akta in je dejansko prenehal veljati. Občinski svet občine Vodice in njeni občani imajo na podlagi 18. člena ZLS možnost, da kadarkoli začnejo nov postopek za ustanovitev ožjih delov. Pobudo za ustanovitev lahko da tudi zbor krajanov ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine. občinski svet mora tako pobudo obvezno obravnavati (tretji odstavek 18. člena ZLS).
7. Predpis, ki je prenehal veljati med postopkom, je lahko predmet ustavnosodne presoje le, če so izpolnjeni pogoji iz 47. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). Ustavno sodišče lahko ugotovi, da predpis, ki je prenehal veljati med postopkom, ni bil v skladu z ustavo in zakonom le, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti. Izpodbijani sklep, katerega izvršitev je ustavno sodišče zadržalo, ni imel nobenih posledic, ki bi jih bilo treba razveljaviti ali odpraviti. Občinska volilna komisija Občine Vodice je z začasnim sklepom z dne 21. 11. 1997 ustavila izvedbo razpisanega referenduma. Zato je ustavno sodišče že začeti postopek ocene ustavnosti in zakonitosti ustavilo.

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 47. člena ZUstS v sestavi predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno. Sodnik Testen je dal pritrdilno ločeno mnenje.
Št. U I 289/97
Ljubljana, dne 18. novembra 1999.