Na podlagi določil zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90) ter 16. člena statuta Občine Braslovče je Občinski svet občine Braslovče na seji dne 31. 3. 2000 sprejel
O D L O K
o pokopališkem redu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč in določa pokopališki red na pokopališčih na območju Občine Braslovče.
2. člen
Z urejanjem pokopališč odlok opredeljuje vzdrževanje pokopališč, razdelitev na zvrsti grobov in prekop grobov.
S pokopališkim redom odlok določa način in potek pogrebnih svečanosti ter čas pokopov.
3. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje grobov je komunalna dejavnost, ki jo na območju Občine Braslovče opravlja režijski obrat (v nadaljevanju: upravljalec pokopališča).
4. člen
Upravljalec pokopališča ima naslednje dolžnosti in pravice:
– opravlja pogrebne storitve, ki obsegajo prevoz, ureditev umrlega in pogrebe s pokopi,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča,
– vodi evidenco o umrlih, ki so pokopani na pokopališčih, evidenco najemnikov grobov in kataster komunalnih naprav na pokopališčih,
– organizira pogreb, opravi pokop ali raztrositev pepela, skladno z določbami tega odloka in zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč,
– določa poti žalnega sprevoda,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici,
– določa in ureja prostor za odlaganje odpadkov.
Upravljalec pokopališča lahko opravljanje posameznih navedenih storitev s pogodbo prenese na druge izvajalce.
5. člen
Upravljalec pokopališča opravlja pokopališko dejavnost ter ureja pokopališča na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih. Pri izvajanju te dejavnosti je dolžan spoštovati tudi določila tega odloka.
6. člen
Upravljalec pokopališča s pravilnikom podrobneje uredi način upravljanja pokopališča, opravljanja grobarske službe, določi pristojbine in vodi evidenco.
II. POKOPALIŠKI RED
Pogrebne svečanosti
7. člen
Upravljalec pokopališča organizira pogrebne svečanosti v skladu z voljo umrlega ali njegovih najbližnjih.
8. člen
Umrli do pogrebne svečanosti praviloma leži v mrliški veži na pokopališču. Le v primerih, kjer na pokopališču ni mrliške veže, je dovoljeno, da do pokopa leži na domu.
9. člen
Verske skupnosti lahko položijo umrlega stanovskega predstavnika v objekt, ki je namenjen za verske obrede.
10. člen
Za oborožene sile in organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov in pogrebov pripadnikov organov za notranje zadeve, veljajo njihova pravila.
Javna pogrebna svečanost
11. člen
Javna pogrebna svečanost poteka na krajevno običajen način.
Na pokopališčih, kjer potek javne pogrebne svečanosti ni dogovorjen, svečanost poteka tako, da se najprej opravi verski obred, nato se od pokojnika poslovijo predstavniki lokalne skupnosti, sledijo žalne pesmi in žalna glasba.
Po teh svečanostih se oblikuje pogrebni sprevod.
12. člen
Na čelu pogrebnega sprevoda je vodja z državno zastavo z žalnim trakom oziroma črno zastavo, če je umrli tuj državljan. Sledijo nosilci praporov in simbolov ter drugi, ki se razvrstijo na krajevno običajen način.
Če sodelujejo pri pogrebu predstavniki verske skupnosti, gredo v sprevodu skupaj s svojimi simboli pred krsto oziroma žaro. Za krsto ali žaro pa gredo sorodniki in udeleženci javne pogrebne svečanosti.
13. člen
Po prihodu pogrebnega sprevoda do mesta pokopa se udeleženci javne pogrebne svečanosti razporedijo ob grobu, nato se opravi zaključna svečanost na krajevno običajen način. Po opravljenih svečanostih se poklonijo še državna zastava in ostali simboli.
Pogrebna svečanost v ožjem družinskem krogu
14. člen
Po volji pokojnika ali želji njegovih najbližnjih se lahko opravi pogrebna svečanost v ožjem družinskem krogu brez prisotnosti javnosti.
Pokojnikovi najbližji in upravljalec pokopališča so dolžni v tem primeru na krajevno običajen način to željo sporočiti javnosti.
15. člen
Pri pogrebni svečanosti v ožjem družinskem krogu sodelujejo svojci umrlega, vodja pogrebnega obreda z zastavo in pogrebna služba, po predhodnem dogovoru med svojci in vodjem pogrebnega obreda oziroma upravljalcem pokopališča.
Pogrebna svečanost ob skupinskem pokopu
16. člen
Ob istočasni smrti večjega števila oseb se lahko opravi ena pogrebna svečanost.
V teh primerih se imenuje pogrebni odbor, ki ob soglasju svojcev umrlih in ob sodelovanju upravljalca pokopališča pripravi pogrebno svečanost po določilih odloka, ki veljajo za javno pogrebno svečanost.
Pogrebna svečanost ob anonimnih pokopih
17. člen
Pri anonimnih pokopih se pogrebna svečanost opravi na prostoru, ki ga v ta namen določi upravljalec pokopališča. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste, žare ali raztrositve pepela na posebej določenem prostoru brez označitve imena umrlega.
Pogrebna svečanost brez udeležencev
18. člen
Po volji umrlega se lahko opravi pogrebna svečanost brez udeležencev. Upravljalec v tem primeru obvesti na krajevno običajen način javnost, da bo pokop umrlega brez udeležencev pogrebne svečanosti.
Pokop v tem primeru opravi pogrebna služba.
Način in čas pokopov
19. člen
Pokop po tem odloku je:
– zemeljski pokop posmrtnih ostankov umrlega v krsti,
– položitev žare s pepelom umrlega v zemljo,
– raztrositev pepela umrlega.
20. člen
Upravljalec pokopališča določi čas, v katerem so na posameznem pokopališču pogrebi ter čas, v katerem se obiskuje umrle, ki so v mrliški veži.
21. člen
Upravljalec pokopališča zasuje grob po končani svečanosti, ko večina udeležencev zapusti grob, najkasneje pa dve uri po svečanosti.
III. UREJANJE POKOPALIŠČ
22. člen
Pogrebne površine za pokopavanje umrlih določi občina v svojih planskih dokumentih. Pokopališče se zgradi ali razširi na podlagi ureditvenega načrta na območju, ki je določeno s planskim aktom občine.
Zvrsti grobov
23. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališka polja in grobove, ki ju je dolžan izdelati upravljalec pokopališča.
V načrtu pokopališča se določijo naslednje zvrsti grobov:
– enojni, dvojni, trojni, četverni grobovi ter grobnice (klasični grobovi),
– vrstni grobovi,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimni pokop,
– skupna grobišča,
– prostor za raztrositev pepela.
V načrtu pokopališča se določijo tudi površina, kraj in oblika različnih zvrsti grobov. Pri tem se upoštevajo tehnični normativi za posamezne vrste grobov, ki jih določa ta odlok.
Gradnja novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
24. člen
Klasični grobovi
Enojni, dvojni, trojni in četverni grobovi ter grobnice so globoki 1,80 m. Širina enojnega groba je 1 m, dolžina do 2,5 m; širina dvojnega groba je 2 m, dolžina pa do 2,5 m.
Navedene grobove se sme poglobiti tako, da je vanje mogoče opraviti več zaporednih pokopov.
25. člen
Vrstni grobovi
V vrstne grobove se umrli pokopavajo po vrstnem redu. Oddelek vrstnih grobov se po 25 letih od zadnjega pokopa na tem oddelku preuredi za ponovno uporabo. Upravljalec pokopališča je dolžan posmrtne ostanke, ki jih najde pri prekopu vrstnih grobov, zbrati in jih položiti v skupna grobišča.
Globina vrstnih grobov je 1,8 m, širina od 0,7 m do 1,5 m, dolžina pa od 2 m do 2,5 m. Širina poti med vrstami vrstnih grobov je od 0,5 m do 1,5 m.
26. člen
Žarni grobovi
Žare se shranjujejo v žarnih grobovih, v obstoječih grobovih in grobnicah. Globina žarnega groba je 0,7 m, širina 0,6 m do 1 m, dolžina pa od 0,6 m do 1,2 m.
Za shranjevanje novih žar se sme žarni grob poglobiti.
Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča, razen v primerih, ko to dopušča zakon.
27. člen
Prostor za anonimne pokope
Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare ali z raztrositvijo pepela na posebnem oddelku, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez talnih oznak in imena umrlih. Podatke o pokopu vodi upravljalec pokopališča v evidenci pokopov.
Na prostoru za anonimne pokope je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
28. člen
Prostor za raztrositev pepela
Upravljalec je dolžan, skladno z načrtom razdelitve, določiti poseben oddelek za raztrositev pepela.
Na skupnem nagrobniku so napisana imena umrlih, razen v primeru anonimnega pokopa.
Na tem oddelku je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
29. člen
Skupna grobišča
Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter druga skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna pogodba in iz vrstnih grobov po preteku določene dobe.
Na skupnih grobiščih je nagrobnik z imeni pokopanih ter skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
Mirovalna doba
30. člen
Prekop groba in pokop umrlega na isto mesto v grobu, kjer je že bil nekdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer mora upravljalec upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
31. člen
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa. Odprtje groba pred potekom mirovalne dobe lahko odredi tudi organ, pristojen za začetek in vodenje kazenskega postopka.
Določbe 30. in 31. člena ne veljajo za žarne grobove.
IV. ODDAJANJE GROBOV V NAJEM
32. člen
Prostor za grobove oddajajo v najem upravljalci pokopališč v skladu z ureditvenim načrtom. Upravljalec ter najemnik groba skleneta najemno pogodbo, s katero se določijo:
– vrsta groba,
– čas uporabe groba,
– višina najemnine,
– rok plačila,
– ukrepi v primeru neplačevanja obveznosti iz pogodbe.
33. člen
Grobove oddaja upravljalec v najem najmanj za eno leto. Upravljalec mora najmanj dva meseca pred potekom najemne dobe pisno opozoriti najemnika, naj obnovi pogodbo in ga hkrati opozoriti na posledice, če pogodbe o najemu groba ne bo obnovil.
34. člen
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe iz 32. člena tega odloka ne obnovita, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v šestih mesecih.
Če najemnik groba ne odstrani opreme groba v šestih mesecih od poteka pogodbe, odstrani opremo upravljalec na najemnikove stroške.
V primeru smrti najemnika groba, se odstranitev opreme groba odloži do določitve dediča. Če ta v dveh mesecih od dneva pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ne obnovi najemne pogodbe, veljajo zanj določila prvega in drugega odstavka tega člena.
35. člen
Odstranjeno opremo hrani upravljalec šest mesecev in jo po preteku te dobe lahko proda ali zavrže.
V. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
36. člen
Pokopališče mora biti primerno ograjeno z zidom ali živo mejo in praviloma odmaknjeno od drugih objektov. Imeti mora prostor za hrambo orodja, urejeno smetišče, urejen odvoz smeti in dotok sveže vode.
37. člen
Spomeniki, nagrobne ograje pri grobnicah, razne sadike in druga znamenja ne smejo segati preko mej določenega grobnega prostora.
38. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore do 50 cm med grobovi ter vse odpadke odlagati na prostoru za odlaganje odpadkov ter skrbeti za red in čistočo.
Grobovi morajo biti redno vzdrževani in urejeni. Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov, ali če kvari videz sosednjih grobov in videz pokopališča kot celote, se šteje, da je zapuščen.
V primeru, da najemnik zapuščenega groba, kljub opozorilu upravljalca pokopališča, groba ne uredi, upravljalec postopa skladno z določbami 34. člena tega odloka.
39. člen
Vsi obiskovalci in izvajalci raznih del na pokopališču so se dolžni vesti primerno kraju in namenu pokopališča, s spoštovanjem do umrlih.
40. člen
Umrle, ki ležijo v mrliških vežicah, se lahko obiskuje samo v času, ki ga določi upravljalec pokopališča.
41. člen
Brez dovoljenja upravljalca na pokopališču ni dovoljeno opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in kovinotiskarskih ter drugih del.
42. člen
Na pokopališčih se ne sme uporabljati prevoznih sredstev, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljalca.
Upravljalec sme izjemoma, v upravičenih primerih, dovoliti uporabo prevoznega sredstva po pokopališču tudi najemnikom in obiskovalcem grobov.
43. člen
Pse in druge živali ni dovoljeno voditi oziroma spuščati na pokopališča.
44. člen
Če upravljalec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela v nasprotju z določili pokopališkega reda, mora o tem takoj obvestiti pristojni občinski upravni organ.
VI. KAZENSKI DOLOČBI
45. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljalec, če ne ravna v skladu z določbami 4. in 44. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljalca.
46. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek:
– kdor s svojim neprimernim vedenjem grobo krši pravila dostojanstva in spoštovanja do umrlih,
– najemnik groba, ki neredno vzdržuje grob in njegovo okolico,
– kdor odlaga odpadke izven prostora, ki je določen za ta namen,
– kdor opravlja prevoze, kamnoseška, vrtnarska, kovinostrugarska in druga dela na pokopališču brez predhodnega dovoljenja upravljalca,
– kdor uporablja na pokopališču prevozna sredstva v nasprotju z določbo 42. člena tega odloka,
– kdor ravna v nasprotju s 43. členom tega odloka,
– kdor poškoduje nasade, cvetje in zelenje na pokopališču, neposredni okolici pokopališča in mrliške vežice, ali poškoduje mrliško vežico.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja policijska postaja in občinski upravni organ, pristojen za okolje in prostor.
48. člen
Doslej uveljavljena razvrstitev že obstoječih grobov ostane do prekopa oziroma do ponovne oddaje groba nespremenjena.
49. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-07/01/2000
Braslovče, dne 31. marca 2000.
Župan
Občine Braslovče
Dušan Goričar l. r.
