Na podlagi 10. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in na podlagi 15. člena statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 18/99) je Občinski svet občine Horjul na rednji seji dne 10. 2. 2000 sprejel

Istovetnostni simboli (v nadaljevanju: simboli) občine so občinski grb, občinska zastava, potrditvene prvine (štampiljka, žig in pečat) in občinska himna.
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Horjul.
Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Horjul.

Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom arhiva Slovenije,
– v registru društva Heraldica Slovenica, oziroma Heraldika, d.o.o., ki je simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Horjul.

Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika, d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila.

Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren tajnik občinske uprave, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja druga strokovno administrativna opravila.

Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset tisk, sito tisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri Občinski upravi občine Horjul v dveh izvodih.

V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ali na določen rok do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine.

Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe, ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Horjul lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to:
1. v njihovi firmi ali podjetju,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojni bedži, našitki na oblačilih),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko-propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Horjul.
Uporaba simbola (grba) Občine Horjul v njegovi celoti, se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine.

Opis grba, splošno:
Na zelenem hribu modrega ščita stoji srebrn tabor (vogal obzidja z rondelo izza katerega stoji cerkev) z rdečimi strehami.
Blazon:
Grb Občine Horjul je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. Na zelenem hribu v dnu modrega ščita stoji srebrn tabor z zlatimi linami in rdečimi strehami. Na vrhu hriba stoji rondel s koničasto streho, z desne in leve ga obdaja stopničasto zaključeni del obzidja, ki ima na levi vhod z mostovžem. Izza rondela stoji stolpasta cerkev z zvonikom na desni, ki ima kapelično koničasto streho, v steni zvonika pa polkrožno zlato lino.
Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v izrisu, črno-belem odtisu, pečatni grafiki, heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami v prilogi, so sestavni del tega odloka.

Grb občine se uporablja:
1. v potrditvenih prvinah (štampiljkah, žigu in pečatu), ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine Horjul,
2. v prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Horjul (grb z grbovnim okrasjem se uporablja ob svečanih priložnostih),
3. na plaketah in drugih priznanjih Občine Horjul se lahko uporablja z grbovnim okrasjem,
4. v drugih primerih pod pogoji tega odloka.

Grb občine se lahko uporablja:
ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov.

Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine ali grba tuje države oziroma občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnikov zgoraj imenovanih institucijah.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon).

Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan obledelih barv ali kako drugače po zunanjosti neprimeren za uporabo. Ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim mirom, tako da se kvari ugled Občine Horjul.

Splošno:
Zastava Občine Horjul je modra z belo sredinsko, v sredini zastavine rute prekinjeno progo, kjer stoji atribut iz občinskega grba: beli tabor s cerkvijo in rondelom v vogalu obzidja, vse pod rdečo kritino.
Opis:
Modro-bela zastava Občine Horjul je pravokotne oblike, razmerje njene višine “V“ proti dolžini “L“ je ena proti dve celi in pet desetin oziroma V : L = 1 : 2,5.
Kroj zastave tvorijo trije namišljeni deli zastavine rute, od katerih sta prvi in tretji (končni) del tretjinsko deljena na modro-belo vodoravno progo in torej enaka; modre proge prvega in končnega dela se zlivajo v sredinski, barvno enaki modri kvadrat rute, da tako tvorijo celoto zastave; med zgornjo in spodnjo modro progo prvega in tretjega dela rute leži po en vložek bele proge; v njunem presledku v sredinskem kvadratu rute stoji atribut iz občinskega grba; beli tabor, ki ga tvori vogal obzidja z rondelom in s cerkvijo izza njega, kar vse nosi rdečo kritino. Velikost atributa mora dosegati dve tretjini zastavine rute, ne sme pa presegati sedem desetin iste višine. Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del tega odloka.

Zastava je stalno izvešena na poslopju sedeža Občine Horjul.
Zastava se izvesi:
1. ob prazniku občine,
2. ob jubilejih, komemoracijah, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena,
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in lokalnih skupnosti,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih navedenih v drugi točki tega člena se zastava izvesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izvesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izvesi na pol droga.
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.

Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene.

Ko je zastava Občine Horjul izvešena poleg druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani, izjemoma sme biti, gledano od spredaj, na desni strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine, kadar je ta zastava izvešena ob uradnem obisku predstavnika druge občine oziroma države.
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami na prekrižanih drogovih, mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Horjul postavljen pred drogovi teh zastav.
Ko je zastava izvešena skupaj z drugima dvema zastavama, mora biti zastava Občine Horjul v sredini.
Ko je zastava Občine Horjul izvešena z več drugimi zastavami, je zastava Občine Horjul:
1. ko so zastave razvrščene v krogu – v sredini kroga,
2. ko so zastave razvrščene v polkrogu – v sredini polkroga,
3. ko so zastave razvrščene v koloni – na čelu kolone,
4. ko so zastave razvrščene v vrsti – na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani,
5. ko so zastave razvrščene v skupini – na čelu skupine.
Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Horjul.
Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način izvešanja določbe zakona.

Horizontalna zastava je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti modra in bela polja vodoravna, podoba njenega atributa beli tabor na srednjem modrem polju pa izraža naravni položaj zidanega poslopja.
Horizontalno zastavo izvešamo na vertikalni drog oziroma na njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim spodnjim kotom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izvešeni ali položeni zastavini ruti modro-bela polja vertikalna, podoba njenega atributa pa mora izražati naravni položaj zidanega poslopja. Temu primerna je tudi njena uporaba, analogna uporabi horizontalne zastave.

Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Horjul.

Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem predpisu:
so okrogle oblike z dvema zunanjima krožnicama v okviru katerih je v zgornjem polkrogu v pisavi “Times“ izpisano ime “Občina Horjul“, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke. Med obema napisoma stoji ločilno znamenje – vinjeta. ** V sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Horjul.

Od potrditvenih prvin ima Občina Horjul štampiljke z naslednjimi gesli:
– občinska uprava I,
– občinska uprava II,
– občinska uprava – mala štampiljka (seecret),
– občinski svet,
– župan,
– volilna komisija,
– nadzorni odbor.

Uporabo in hrambo občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom.

Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik občinske uprave občine in inšpekcijske službe.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine Horjul,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola Občine Horjul, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.