Na podlagi 4. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) in 20. člena statuta Občine Kobilje (Uradni list RS, št. 94/99) je Občinski svet občine Kobilje na 10. izredni seji dne 1. 3. 2000 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa splošne pogoje oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda, gospodarjenja z napravami in subjekti ter pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljalcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode na območju Občine Kobilje.
2. člen
Vodovodno omrežje je vsako vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki preskrbuje uporabnike s pitno vodo.
3. člen
Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz vodovodnega omrežja.
4. člen
Vodooskrba v občini se lahko opravlja pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom.
Upravljalec vseh objektov in naprav vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno vodo iz 2. člena tega odloka v Občini Kobilje je režijski obrat, ki je organiziran kot nesamostojen obrat v občinski upravi (v nadaljnjem besedilu: upravljalec).
Upravljalec objektov in naprav mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
5. člen
Naprava in objekti za zajemanje in dovajanje pitne vode se glede na odgovornost vzdrževanja delijo na naprave in objekte upravljalca ter na naprave in objekte uporabnika.
II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
6. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. Interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto.
2. Vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerjem, vključno s priključnimi ventili in pripadajočo garnituro,
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim.
3. Vodomerski jašek ali niša:
4. Interni hidrant, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in so zgrajene na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi začasne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbeno dovoljenje.
7. člen
Objekti in naprave s katerimi upravlja upravljalec so:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov;
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje);
– črpališče in naprave za dvigovanje reduciranje tlaka vode na omrežju;
– vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja.
8. člen
Upravljalec vodovodnega omrežja je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 7. člena tega odloka. Dolžan pa je tudi voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest.
III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE.
9. člen
Pred priključitvijo na vodovodno omrežje si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljalca vodovodnega omrežja, ki priključitev tudi izvede.
Upravljalec izda mnenje k:
– prostorsko izvedbenim aktom;
– lokacijski dokumentaciji;
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– vlogi za uporabno dovoljenje;
– vlogi za začasni priključek;
– priključitvi.
Upravljalec lahko sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
10. člen
Za priključitev na vodovodno omrežje si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljalca.
Upravljalec izda načelno soglasje k izdaji lokacijskega dovoljenja in dokončno soglasje k izdaji gradbenega dovoljenja.
Uporabnik je k vlogi za izdajo načelnega soglasja dolžan predložiti:
– lokacijsko dokumentacijo;
– situacijski načrt objekta in predvidene lokacije trase priključka v merilu 1 : 1000 ali in
– opis specifičnosti objekta, zlasti glede količine predvidene porabe vode.
Uporabnik je k vlogi za izdajo dokončnega soglasja dolžan predložiti:
– lokacijsko dovoljenje,
– situacijski načrt objekta v merilu 1 : 1000 ali 1 : 500 in
– projekt vodovodnih instalacij.
Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja za gradnjo objekta, ki ima vpliv na objekte in naprave za pitno vodo, mora podati upravljalcu tudi podatke o tehnoloških odpadnih oziroma nevarnih snoveh.
11. člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Upravljalec vodovodnega omrežja je dolžan dopustiti priključitev v obliki in po postopku, ki je podrobneje opredeljen v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav, če je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasij, poravnal vse obveznosti in plačal priključnino za priključitev, ki jo s sklepom določi občinski svet.
12. člen
Za priključitev obstoječe zgradbe na vodovodno omrežje mora uporabnik od upravljalca pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno omrežje.
Pogoj za priključitev na javno vodovodno omrežje je v skladu s predpisi urejeno omrežje za odvajanje odpadnih voda.
Upravljalec je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v tridesetih dneh, če je uporabnik izpolnil vse pogoje določene s soglasji, če poravna vse obveznosti in predloži vso potrebno dokumentacijo. Stroški izvedbe priključka bremenijo uporabnika. Po priključitvi se uporabnik vpiše v evidenco uporabnikov.
13. člen
Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika. Priključek je lahko stalen ali začasen. Mesec dni pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljalec pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega vodovodnega priključka.
14. člen
Vodovodni priključek je spojna cev od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z vodomerom.
Vodovodni priključek izdela upravljalec na stroške uporabnika, po končani gradnji pa ga uporabnik brezplačno prenese v upravljanje upravljalcu. Stroški vzdrževanja priključka so zajeti v ceni vode, stroški vzdrževanja vodomera pa so zajeti v števnini, ki se zaračunava ob ceni vode.
15. člen
Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju izvaja in nadzira upravljalec.
Vsa dela na hišnih priključkih izvaja in nadzira upravljalec v soglasju z uporabnikom.
IV. JAVNI HIDRANTI
16. člen
Hidranti na javnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti in morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih, kakor tudi o vseh spremembah na njih upravljalec vodovoda sproti posreduje gasilski enoti.
17. člen
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljalca.
V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljalca vodovoda o uporabi ter trajanju odvzema vode in sporočiti morebitne pomanjkljivosti, ki jih je opazil pri odvzemu vode.
Upravljalec po prejemu obvestila pregleda stanje hidranta.
Uporabnik odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
Hidranti se smejo uporabljati v primeru suše le s soglasjem upravljalca.
Za uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik svoj tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki je registriran pri upravljalcu.
V. VODOMERI
18. člen
Vodomer je sestavni del vodovodnega priključka, namenjen pa je za obračun porabe vode. Vsak vodovodni priključek mora biti opremljen z vodomerom.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno tehničnimi predpisi, navodili in pogoji soglasja upravljalca. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti dostopen pooblaščenim delavcem upravljalca vodovoda.
19. člen
Dela z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo upravljalec.
Velikost in mesto vgraditve vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja.
Vsak vodomer mora imeti vtisnjeno kontrolo meril od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin.
20. člen
V hišni instalaciji so lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki pa služijo uporabniku za interno porazdelitev potrošnje vode oziroma kontrolo.
21. člen
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na vodovodnem priključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljalcu vodovoda. Če so okvare nastale po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila oziroma zamenjave uporabnik.
Uporabnik lahko od upravljalca zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah točnosti, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljalec.
22. člen
Stroški kontrole, popravil, namestitve in zamenjave vodomera bremenijo uporabnika.
VI. NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE
23. člen
Vse vodovodne naprave, ki so še v gradnji ali rekonstrukciji nadzira strokovno usposobljena organizacija, ki jo izbere pristojni organ občine v skladu z veljavno zakonodajo.
Bodoči upravljalec ima možnost dodatnega nadzora nad izvajanjem del, ki obsega preverjanje izpolnjevanja pogojev oziroma določil tega odloka in tehničnega pravilnika o javnem vodovodu. Če pri gradnji niso bili upoštevani vsi zahtevani pogoji, upravljalec ne prevzema naprave v upravljanje, dokler niso odpravljene vse pomanjkljivosti.
24. člen
Pri tehničnem pregledu objekta, ki ga razpiše upravni organ, se preverijo zahtevani pogoji iz prejšnjega člena s strani pooblaščenega predstavnika upravljalca.
Po opravljenem tehničnem pregledu in izdanim uporabnim dovoljenjem, upravljalec prevzame objekt v upravljanje.
VII. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
25. člen
Stroški vzdrževanja objektov in naprav za pitno vodo individualne rabe so vključeni v ceno vode.
Vzdrževanje objektov in naprav za vodo skupne rabe se financira iz sredstev občine.
26. člen
Stanje na vodomeru odčitava upravljalec vodovoda oziroma od upravljalca pooblaščena oseba za gospodinjstva in industrijo vsak mesec. Upravljalec lahko določi tudi drugače.
Na osnovi predvidene ali dejansko porabljene količine vode in veljavnih cen upravljalec zaračuna uporabniku vodarino, če je priključen na vodovodno omrežje.
27. člen
Količina porabljene ali odvedene vode se meri v kubičnih metrih po odčitku na obračunskem vodomeru.
V primeru, da upravljalec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja, vendar je potrebno okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena vode.
Kolikor pa upravljalec ugotovi nedovoljen način odvzema vode, upravljalec takoj prekine dotok vode, kolikor to ni mogoče, se prične obračunavati desetkratna cena vode.
28. člen
Uporabniki plačujejo vodarino na podlagi izstavljenega računa upravljalca.
Uporabnik mora plačati račun v zakonitem roku. V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, lahko upravljalec brez predhodnega opozorila prekine dobavo vode.
29. člen
Uporabnik, ki mu je bila odmerjena vodarina, lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži pisni ugovor upravljalcu vodovoda, če meni, da mu vodarina ni pravilno odmerjena. Ugovor ne zadrži plačila računa.
VIII. OMEJITVE IN PREKINITVE DOBAVE VODE
30. člen
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine z dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če hišna instalacija uporabnika ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda;
– če je bil priključek na vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljalca;
– če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo;
– če notranje instalacije in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti;
– če uporabnik onemogoča upravljalcu odčitavanje in pregled vodomera ter hišne instalacije;
– če uporabnik brez soglasja upravljalca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljalec;
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije);
– če uporabnik ne dopusti upravljalcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu;
– če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera;
– če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu, požarnem bazenu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
– če je ugotovljeno, da je uporabnik priključen na vodovodni vir, ki ni v upravljanju upravljalca in
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode.
Če uporabnik želi, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljalec to tudi dolžan storiti.
Stroške začasne prekinitve dobave vode plača uporabnik.
31. člen
Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju ali zaradi višje sile.
V primeru iz prejšnjega odstavka je upravljalec dolžan na krajevno običajen način obvestiti uporabnike, na katere vpliva prekinitev, v nasprotnem primeru je dolžan zagotoviti vodo na drug ustrezen način.
V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja zavoda za zdravstveno varstvo je upravljalec dolžan obveščati uporabnike o obveznosti prekuhavanja vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu.
32. člen
Del omrežja, ki dlje časa ni v uporabi, se odklopi od ostalega omrežja. Pred ponovno vključitvijo mora upravljalec ta del omrežja dezinficirati in izprati. V primeru, da omrežje ni bilo v uporabi po krivdi uporabnika, nosi stroške ponovne vključitve v omrežje uporabnik.
33. člen
Uporabniki so dolžni vodo iz vodovodnega omrežja varčno porabljati. Upravljalec pa je dolžan porabo vode nadzirati in sme omejiti čezmerno rabo, za kar izda navodilo za racionalno uporabo vode.
34. člen
V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju lahko župan občine izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode.
Upravljalec in uporabniki so dolžni upoštevati določila tega sklepa.
35. člen
Upravljalec ali pooblaščena oseba s strani upravljalca nosi vse stroške poškodbe cevovodov in po nemarnosti izpuščene vode pri priključevanju ali rekonstrukciji na vodovodni mreži ter vse stroške iztoka vode eno uro po ugotovitvi ali prijavi poškodbe na cevovodu.
IX. OBVEZNOSTI IN NALOGE UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
36. člen
V primeru, če je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo. O medsebojnem sporazumu obvestijo upravljalca najkasneje v roku enega meseca po sprejetju tega odloka.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka ni obveza upravljalca.
Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi vsak svoj glavni obračunski vodomer. Kolikor to ni možno, se uporabniki sporazumno dogovorijo o razdelitvi porabljene vode in o tem pisno obvestijo upravljalca, in sicer najkasneje v roku enega meseca po priključitvi na vodovodno omrežje oziroma po sprejetju tega odloka.
37. člen
Investitor del mora pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest vzpostaviti vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljalca.
Upravljalci drugih omrežij in naprav (elektro, telefon, plinovod...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane.
V primeru poškodbe morajo na svoje stroške naročiti popravilo upravljalcu in povrniti povzročeno škodo.
38. člen
Upravljalec režijskega obrata ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav;
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave;
3. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke na stroške uporabnika;
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi;
5. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode neposredno ali preko javnega obveščanja;
6. sistematično pregleduje vodovodno omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti;
7. skrbi za brezhibnost in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov;
8. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skladno z veljavnimi predpisi;
9. izvrši pregled interne instalacije in opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna;
10. organizira dobavo vode v primeru višje sile.
39. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. redno vzdržujejo vodovodno instalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje;
2. upravljalcu omogočajo pregled interne vodovodne instalacije in internega omrežja;
3. omogočajo upravljalcu dostop do obračunskega vodomera;
4. ščitijo obračunski vodomer pred zamrzovanjem in fizičnimi poškodbami;
5. skrbijo za dostopnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku;
6. redno plačujejo prejete račune za oskrbo z vodo;
7. takoj javljajo vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem omrežju;
8. upoštevajo vzdrževalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode.
X. KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 SIT se kaznuje uporabnik – pravna oseba, če:
1. se priključi na vodovodno omrežje brez soglasja upravljalca in krši določila 12., 27. in 39. člena;
2. ne ravnajo v skladu z določili tega odloka, ki obravnavajo vodovodno omrežje v lasti občine;
3. odstrani brez privolitve upravljalca plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali hidrantni omarici ali kako drugače spremeni izvedbo priključka;
4. ne vgradi vodomera, ali zanj ne skrbi ali na vodomeru ni mogoče opraviti odčitka;
5. ne izpolnjuje obveznosti iz 31. člena;
6. ne izpolnjuje obveznosti iz 37. člena;
7. odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju z 17. členom.
41. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 SIT se kaznuje tudi investitor, če:
– ravna v nasprotju s 37. členom tega odloka.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalni redar Občine Kobilje oziroma pooblaščeni inšpektor.
43. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 032-88-I/00
Kobilje, dne 2. marca 2000.
Župan
Občine Kobilje
Pavel Nemet l. r.
