Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US RS in 74/98), 4. in 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93), pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98), 3., 4. in 7. člena odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 30/95) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 12. seji dne 17. 2. 2000 sprejel

S tem odlokom se ureja vrsta, zbiranje, odlaganje, odstranjevanje odpadkov, urejanje in vzdrževanje odlagališč, oddajanje tovrstnih koncesij in obračunavanje stroškov ter storitev ter določa prekrške pri ravnanju z odpadki na območju Občine Krško.

Termini, ki se uporabljajo v tem odloku:
– odpadek: je vsaka snov ali predmet, ki je razvrščen v skupino odpadkov, določenih v 7. členu tega odloka in ki ga povzročitelj ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snov ali predmet, ki ga je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisan način;
– kosovni odpadki: so komunalni odpadki, ki jih zaradi velikosti in teže ni mogoče zbirati v tipizirane posode in ne nastajajo kot posledica opravljanja dejavnosti;
– povzročitelj: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov;
– občasni povzročitelj: je lastnik, upravljavec, najemnik gospodarskih oziroma bivalnih objektov, ki nima stalnega bivališča v Občini Krško;
– uporabniki: so tisti povzročitelji, ki so vključeni v sistem urejenega zbiranja, odlaganja in odvoza odpadkov;
– uporabnik odlagališča: je oseba, ki ni izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in koristi storitev odlaganja na deponiji v Občini Krško;
– izvajalec: pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki;
– program zbiranja in ločenega zbiranja odpadkov: program izvajalca, ki vsebuje podatke, določene v 4. členu odloka o podelitvi koncesije za ravnanje z odpadki in ga potrdi občinska uprava;
– tipizirana posoda: posoda, ki ima certifikat, da je narejena v skladu z evropskimi normami o zbirnih kontejnerjih za odpadke (EN-840-1.do 6.);
– vrečka izvajalca: je biološko razgradljiva vrečka izvajalca, v ceno katere je vključen strošek zbiranja, odvoza in deponiranja;
– zbirno mesto: mesto zbiranja odpadkov;
– odjemno mesto: urejeno mesto, od koder izvajalec odpadke neovirano prevzame in jih odpelje z vozili za odpadke;
– ekološki otok: odjemno mesto za ločeno zbiranje odpadkov;
– skupno odjemno mesto: mesto, kjer se odjema odpadke od dveh ali več uporabnikov;
– transportna pot: pot odvoza odpadkov po programu izvajalca, ki jo potrdi občinska uprava;
– odlagališče: je objekt ali več objektov za organizirano odlaganje odpadkov.

Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. urejanje odnosov med povzročitelji in izvajalci gospodarske javne službe,
2. urejeno zbiranje, odlaganje, uporaba in predelava odpadnih materialov,
3. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov,
4. ekološko urejeno odlaganje odpadkov,
5. določanje obveznosti povzročiteljev do okolja in izvajalcev,
6. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov.

Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Krško, nosilec obveznosti zagotavljanja izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadki,
2. izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki na območju Občine Krško,
3. povzročitelji obremenitev, torej pravne in fizične osebe, ki so lastniki, uporabniki in upravljavci stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter površin in pri katerih nastajajo odpadki,
4. vsi, ki se stalno, začasno ali drugače nahajajo na območju Občine Krško,
5. uporabniki odlagališča.
Kategorije uporabnikov ravnanja z odpadki:
– gospodinjstva z individualno posodo,
– gospodinjstva s skupno posodo do 1100 litrov,
– gospodinjstva s skupno posodo do 7 m3,
– fizične in pravne osebe, ki opravljajo dejavnost, s posodo do 1100 litrov,
– fizične in pravne oseb, ki opravljajo dejavnost, s posodo do 7 m3,
– Občina Krško, divja odlagališča,
– občasni povzročitelji.
Kategorije uporabnikov odlaganja:
– gospodinjstva iz Občine Krško,
– fizične in pravne osebe, ki izvajajo svojo dejavnost v Občini Krško,
– fizične in pravne osebe, ki izvajajo svojo dejavnost izven Občine Krško in imajo sklenjeno pogodbo z Občino Krško,
– občasni povzročitelji.

Na področju ravnanja z odpadki se vzpostavi naslednji sistem:
1. zbiranje, ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka, prevažanje, sortiranje, prelaganje, skladiščenje in predelava odpadkov,
2. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
3. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
4. upravljanje urejenega odlagališča odpadkov,
5. odlaganje preostalih odpadkov na urejeno odlagališče,
6. odprava divjih odlagališč.

Na celotnem območju Občine Krško je obvezno zbiranje, odstranjevanje in deponiranje odpadkov iz 7. člena tega odloka, iz vseh virov in na način, ki je določen v tem odloku.

V tem odloku so obravnavani naslednji odpadki:
1. Komunalni odpadki
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi in ki so pretežno trdi ter po svoji sestavi heterogeni in obsegajo naslednje odpadke:
Ločeno zbrane frakcije:
– odpadni papir in lepenka, odpadno steklo, odpadki iz plastike, drobni kovinski odpadki (npr. pločevinke), drugi odpadki iz kovin, les, kompostirni kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, menz in restavracij, oblačila, tekstil, kosovni odpadki itd.;
– nevarni gospodinjski odpadki: olja in maščobe, barve, laki, črnila, lepila, umetne smole, topila, kisline, baze, pralna sredstva, fotokemikalije, zdravila, pesticidi, baterije, fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, aerosoli (pršivke), oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike*, elektronska oprema-tiskana vezja* (* odpadki se zbirajo z odvozom kosovnih odpadkov) oziroma odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu in se po veljavni zakonodaji štejejo za nevarne odpadke itd.
Odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč):
– odpadki primerni za kompostiranje, zemlja in kamenje, drugi odpadki neprimerni za kompostiranje.
Drugi komunalni odpadki:
– mešani komunalni odpadki, odpadki iz živilskih trgov, odpadki iz čiščenja cest, pepel, ostanki vozil in koles.
2. Odpadni inertni gradbeni materiali, zemljina, jalovina
Odpadni inertni gradbeni materiali, ki nastanejo pri manjših gradbenih posegih: beton, opeka, ploščice, keramika in materiali na osnovi sadre itd.
Zemljina, jalovina, so materiali, ki nastanejo pri gradbenih izkopih sanacijah itd.
3. Nenevarni odpadki iz industrije, obrti in drugih dejavnosti
Odpadki, ki v skladu z zakonodajo ustrezajo zahtevam za nenevarne odpadke.
Določbe tega odloka ne veljajo za nevarne odpadke iz industrije in obrti, ki vsebujejo nevarne snovi in je treba ravnati z njimi v skladu s posebnimi predpisi.

Zbirati in odlagati odpadke, v za to določene posode, so dolžni vsi povzročitelji v Občini Krško.

Zbiranje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastankov se uvede na območju Občine Krško obvezno za vse povzročitelje, za tiste vrste odpadkov, za katere obstaja odjemalec.
Uporabniki na območju Občine Krško morajo na podlagi programa zbiranja in ločenega zbiranja odlagati odpadke v tipizirane posode.
Na območjih, kjer ni ločenega zbiranja, je obvezno zbiranje vseh odpadkov, določenih s tem odlokom.
V roku dveh let po sprejetju tega odloka se na območju Občine Krško uvede ločeno zbiranje organskih kompostirnih odpadkov. V naseljih mestnega značaja (Krško, Leskovec, Senovo, Brestanica, Kostanjevica, Podbočje, Raka) si morajo tisti, ki imajo možnost ureditve lastnih kompostišč, le-te urediti ali pa nabaviti ustrezne posode za zbiranje organskih kompostirnih odpadkov. V ostalih naseljih si morajo uporabniki urediti kompostišča. Kompostišča in način kompostiranja in zbiranja organskih kompostirnih odpadkov morajo biti urejena v skladu z navodilom izvajalca.

Povsod, kjer je primerno naj bosta zbirno mesto in odjemno mesto na istem prostoru. Odjemna mesta so lahko oddaljena največ 5 m od transportne poti smetarskega vozila.
Ekološki otoki morajo biti od lokacije povzročitelja oddaljeni praviloma manj kot 80 metrov v strnjenih naseljih in praviloma manj kot 300 metrov v razpršenih zaselkih. Kjer tega ni možno zagotavljati ali ni racionalno, se le-ti določijo in potrdijo s programom zbiranja in ločenega zbiranja odpadkov.
Za redko naseljena območja in nedostopna območja s smetarskimi vozili, se organizirajo zbirna in odjemna mesta, ter ekološki otoki ob transportni poti.
Zbirno in odjemno mesto za odpadke ter ekološki otoki morajo biti izvedeni v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim ter požarno-varnostnim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

Lokacije za zbirna in odjemna mesta in ekološke otoke ter pogoje za njihovo ureditev določi Občina Krško na predlog izvajalca.
Skupna odjemna mesta in ekološke otoke zgradi izvajalec na svoje stroške.
Lokacije zbirnih in odjemnih mest, ter ekoloških otokov so razvidne iz geodetskih kart, ki so sestavni del programa zbiranja odpadkov.
Uporabniki so dolžni tipizirane posode in vrečke izvajalca iz tretje alinee drugega odstavka 17. člena, postaviti na odjemno mesto, najkasneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza odpadkov.
Izpraznjene posode za odpadke so izvajalci dolžni po izpraznitvi postaviti nazaj na odjemno mesto.

Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka in tehnologijo izvajalca, ki izdaja ustrezna soglasja v postopku pridobivanja dovoljenj za posege v prostor, zaradi zagotavljanja zbirnih in odjemnih mest ter ekoloških otokov, ki so strošek investitorja.

Na zbirnih in odjemnih mestih, ter ekoloških otokih ni dovoljeno odlagati odpadke izven posod za odpadke, razen v vrečke izvajalca iz tretje alinee drugega odstavka 17. člena.
V tipizirane posode in vrečke izvajalca je prepovedano odlagati:
1. večje količine gradbenega materiala, kamenja ali zemlje,
2. kosovne odpadke,
3. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
4. kužen odpadni material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
5. tleče, lahko vnetljive, eksplozivne snovi, ter druge nevarne snovi,
6. neohlajene ogorke,
7. večje vejevje,
8. poginule živali in kože,
9. embalažo sredstev za varstvo rastlin,
10. odpadke v tekočem stanju,
11. mineralna olja in masti in njihova embalaža,
12. odpadke, prepojene z mineralnimi olji in mastmi,
13. nevarne odpadke.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena, izvajalec ni dolžan odpeljati odpadkov, pač pa je dolžan napisati prijavo pristojni inšpekcijski službi.
Pri sistemu zbiranja odpadkov je uporabnik dolžan organske odpadke odlagati v zaprtih vrečkah za smeti, v posode za odpadke.
Po uvedbi ločenega zbiranja organskih kompostirnih odpadkov je le-te prepovedano odlagati v posode za ostale odpadke.

Uporabniki so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih mestih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. Uporabniki so tudi v zimskem času dolžni omogočiti izvajalcu dostop do odjemnih mest.
Izvajalec je dolžan izprazniti tipizirane posode tako, da ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posode ali okolice, kjer se opravlja delo. Kadar izvajalci pri praznjenju posod za odpadke onesnažijo odjemno mesto, so ga dolžni takoj očistiti, poškodovano posodo pa takoj zamenjati z uporabno.
Že zgrajena skupna zbirna in odjemna mesta, kot tudi ekološke otoke po tem odloku, je dolžan vzdrževati izvajalec.

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem morajo pri prijavljanju prireditve priložiti dokazilo izvajalca o opremljenosti prireditvenega prostora z ustreznimi posodami za smeti oziroma vrečkami izvajalca iz tretje alinee drugega odstavka 17. člena tega odloka in o odvozu smeti.
Po končani prireditvi, najkasneje do 6. ure zjutraj naslednjega dne, morajo organizatorji iz prejšnjega odstavka tega člena poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da se odpadki odpeljejo na tista odjemna mesta, ki mu jih določi izvajalec.

Izvajalec je dolžan posode za odpadke čistiti in vzdrževati.
Izvajalec je dolžan poškodovane in izrabljene tipizirane posode nadomeščati z uporabnimi.
Uporabniki so dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posode poškodovali ali jim je odtujena. Če se ne da ugotoviti povzročitelja poškodbe, gre strošek v breme izvajalca.
Izvajalci so dolžni najmanj dvakrat letno opraviti čiščenje posod za odpadke, in sicer prvič v maju oziroma juniju in drugič v avgustu oziroma septembru.
Strošek čiščenja in zamenjave posod, se krije iz cene storitve.

Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v tipizirane posode, ki imajo certifikat, da so narejene skladno z evropskimi normami o zbirnih kontejnerjih za odpadke (EN-840-1. do 6.).
Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v naslednje posode:
– tipizirane zabojnike minimalnega volumna 120 litrov,
– tipizirane kontejnerje minimalnega volumna 5 m3,
– vrečke izvajalca.
Vrsto in število posod za odpadke določijo izvajalci v skladu s programom zbiranja odpadkov in na način, določen v 11. členu tega odloka.

V primeru uvedbe nove tehnologije ali zamenjave posode na zahtevo povzročitelja, je izvajalec dolžan pri dobavi novih posod, upoštevati neamortiziran del cene predhodne posode.
Vsi novi povzročitelji so dolžni nabaviti posodo za odpadke na lastne stroške v soglasju z izvajalcem glede volumna, števila, lokacije, ipd.
V primeru, da med izvajalcem in povzročitelji ne pride do dogovora, ki pomeni tehnološko in izvedbeno optimalno rešitev, v roku 2 mesecev od obvestila o uvedbi zbiranja odpadkov od povzročitelja, sme izvajalec določiti volumen, število, lokacijo, ipd., ter nabavi posode in zaračuna obrabnino.
V primerih izjemnega povečanja količin odpadkov, ki jih zaradi tega ni moč odložiti v posode na zbirnih mestih, lahko povzročitelji le-te izjemoma odložijo v vrečke izvajalca iz tretje alinee drugega odstavka 17. člena tega odloka, vendar na način, ki ne bo moteče vplival na okolje, izvajalec pa jih je dolžan odpeljati ob prvem odvozu.

Izvajalec mora odvažati tudi odpadke, zbrane v tipizirane posode iz posod in koškov na objektih splošne rabe (zelenice, parki, sprehajalne steze). Odvoz teh odpadkov je strošek izvajalca.

Odpadke zbrane v posodah na odjemnih mestih odvažajo izvajalci po voznem redu, ki ga predpiše izvajalec v programu. Vozni red mora biti takšen, da je optimalen glede stroškov odvoza, po predpisani tehnologiji in frekvenci, ki bo zagotavljala, da ne bo motečih vplivov na okolje (smrad).
Izvajalci so dolžni odvažati odpadke po razporedu in programu zbiranja in ločenega zbiranja odpadkov. Izvajalci morajo uporabnike obvestiti z razporedom.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekop dovoza, ipd.) so izvajalci dolžni opraviti odvoz odpadkov najkasneje v naslednjih dveh dneh po prenehanju ovire oziroma po praznikih.
Kolikor povzročiteljem posoda za odpadke ne zadostuje njihovi količini odpadkov, mora izvajalec po predhodnem dogovoru s povzročiteljem posodo zamenjati z ustrezno večjo, uporabnik pa je dolžan kriti stroške razlike v ceni med zamenjano posodo in neamortiziranim delom predhodne.
Občasna večja količina se plača z nakupom biološko razgradljive vrečke izvajalca iz tretje alinee drugega odstavka 17. člena tega odloka.

Kosovni odpadki se zbirajo po sistemu ločenega zbiranja odpadkov.
Kosovne odpadke odvažajo izvajalci po programu, in sicer dvakrat letno (1. april, maj in 2. oktober, november).
Kosovni odpadki se zbirajo na tistih odjemnih mestih, kjer je glede na varnost prometa to možno.
Izvajalec o času odvoza in načinu odlaganja v skladu z ločenim zbiranjem, obvesti uporabnika, najkasneje 5 dni pred odvozom.
Uporabniki morajo kosovne odpadke odlagati na odjemna mesta največ 2 dni pred odvozom. Pred terminom za odlaganje kosovnih odpadkov na odjemno mesto in po odvozu kosovnih odpadkov iz odjemnega mesta ni dovoljeno odlagati kosovnih odpadkov na odjemna mesta.
Izvajalec je dolžan odvažati kosovne odpadke od povzročitelja, izven termina odvoza iz drugega odstavka tega člena, na podlagi naročila in po ceni, ki jo potrdi občinska uprava.
Kosovne odpadke in odpadke iz gospodinjstev iz Občine Krško, lahko odvažajo tudi povzročitelji sami v dogovoru z izvajalci, vendar morajo za posamezne vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo brezprašno in higiensko prevažanje.

Nevarne odpadke iz gospodinjstev iz 7. člena tega odloka odvažajo izvajalci enkrat letno, in sicer v jesenskem času.
Izvajalec o času odvoza in kraju odjema obvesti uporabnika, najkasneje pet dni pred odvozom.

Izvajalci in povzročitelji morajo odlagati odpadke na, za to dejavnost, določeno odlagališče odpadkov.

Izvajalec sprejme poslovnik o upravljanju in vzdrževanju odlagališča odpadkov, ki mora, poleg sestavin, določenih s predpisi obvezno vsebovati še:
– vrsto odpadkov,
– način odvoza in sprejem odpadkov,
– način kompaktiranja odpadkov,
– način in čas prekrivanja odpadkov,
– način ravnanja z izcednimi vodami, če je odlagališče tako opremljeno,
– način odplinjevanja,
– obratovalni čas odlagališč,
– način vzdrževanja odlagališč,
– vodenje obveznih evidenc na odlagališču,
– oblika zavarovanja odlagališč in način vhodne kontrole,
– naziv upravljavca odlagališča in vrsto odlagališča,
– seznam vrst in količin odpadkov, ki se lahko odlagajo,
– podatke o obratovanju odlagališča,
– navodila za vzdrževalna dela na odlagališču,
– navodila za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov,
– navodila za vzdrževalna dela na odlagališču,
– navodila za nadzor in ukrepanje v zvezi z preprečevanjem in zmanjševanjem obremenjevanja okolja,
– navodila za redne preglede stabilnosti telesa odlagališča in tehničnih objektov in naprav,
– navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika,
– navodila, da je na odlagališču odpadkov dovoljeno odlagati odpadke, ki jih ni mogoče uporabiti kot sekundarno surovino, za katero obstaja odjemalec,
– navodila, da je nenevarne odpadke, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji, dovoljeno odlagati na odlagališče odpadkov po pridobitvi mnenja zavoda za zdravstveno varstvo oziroma ustrezne druge strokovne institucije. V pogodbi, ki jo sklene izvajalec s povzročiteljem odpadkov, morajo biti navedeni pogoji, pod katerimi se lahko ti odpadki odlagajo na odlagališču odpadkov,
– navodila, da odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi ni dovoljeno odlagati na odlagališče odpadkov, ampak samo začasno na za to primerno mesto.
Red odlaganja odpadkov na odlagališču je določen s poslovnikom, ki ureja evidenco dovoza odpadkov na odlagališče, ravnanje z odpadki na odlagališču, tehnologijo deponiranja odpadkov, nadzor in dela, ki se izvajajo na odlagališču, delovni čas odlagališča, postopek izdaje dovoljenja za odlaganje nenevarnih odpadkov iz industrije, obrti in drugih dejavnosti, ravnanje z izcednimi vodami in kontrolo vpliva na okolje, požarno varnost, zavarovanje dostopa na deponijo ter vzdrževanje okolice odlagališča.

Odpadne inertne gradbene materiale, zemljino in jalovino se odlaga na odlagališče inertnih odpadkov, lahko se uporabljajo na odlagališču nenevarnih odpadkov za prikrivni material v skladu s poslovnikom, za sanacijo degradiranih površin oziroma se lahko odloži kam drugam v okolje, za kar se mora pridobiti dovoljenje za poseg v prostor.

Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlagati odpadke, ki so namenjeni odlaganju na za to urejeno odlagališče.
Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče odpadkov.
Komunalni nadzornik ali ustrezna inšpekcijska služba lahko z odločbo zahtevajo odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na odlagališču. Odločbo za odstranitev odpadkov lahko pristojne osebe iz prejšnjega stavka izdajo povzročitelju. Lastnik zemljišča je o odpadkih, ki so odloženi izven odlagališča, dolžan obvestiti komunalnega nadzornika ali ustrezno inšpekcijsko službo.
Vsak občan je dolžan povzročitelja prijaviti komunalnemu nadzorniku ali ustrezni inšpekcijski službi.

Stroške za ravnanje z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki storitev ravnanja z odpadki.

Cene za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev in od občasnih povzročiteljev se določajo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi oziroma na podlagi določil pogodbe med občino in izvajalci. Osnovna cena je cena, ki jo ponudi izvajalec, ki je bil na podlagi javnega razpisa izbran za izvajanje dejavnosti ravnanja z odpadki.
Cena za ravnanje z odpadki iz tega člena vsebuje:
– stroške zbiranja odpadkov,
– stroške odvoza odpadkov,
– stroške odlaganja oziroma sežiganja ostankov odpadkov,
– čiščenje, vzdrževanje in zamenjava tipiziranih posod.
Gospodinjstva in občasni povzročitelji so dolžni plačevati stroške za ravnanje z odpadki z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitev na njihovem območju.
Nova gospodinjstva in novi občasni povzročitelji se morajo prijaviti pri izvajalcu v roku 15 dni od dneva vselitve ali pridobitve lastništva ali začetka najemnega razmerja ali upravljanja gospodarskih oziroma bivalnih prostorov, da jih le ta vključi v sistem ravnanja z odpadki.
Če se osebe iz prejšnjega odstavka tega člena ne prijavijo izvajalcu, je strošek za ravnanje z odpadki dolžan plačevati lastnik.
Občinski svet občine Krško lahko k osnovni ceni ravnanja z odpadki določi tudi ceno za izgradnjo novih kapacitet za odlaganje odpadkov. Izvajalec ravnanja z odpadki mora pobirati in voditi posebno evidenco zbranih sredstev za ta namen, kot se določi z pogodbo.
Občinski svet občine Krško lahko določi odškodnine, nadomestila in takse v zvezi z ravnanjem z odpadki, ki so tudi namenska sredstva.

Cena ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in občasnih povzročiteljev se obračunava po količini. Delež v skupinski posodi določi izvajalec na podlagi števila oseb v gospodinjstvu.
Cena ravnanja z odpadki za ostale povzročitelje, se obračunava po količini, na podlagi sklenjene pogodbe ali naročila, med povzročiteljem in izvajalcem.
Povzročiteljem iz gospodinjstev, ki pripeljejo odpadke sami na odlagališče, se zaračuna samo strošek odlaganja.
Minimalna količina odpadkov za posamezne kategorije uporabnikov in povzročiteljev se lahko določi kot fiksni strošek, v višini 1/3 povprečne mesečne količine odpadka za posamezno kategorijo uporabnikov v Občini Krško.
Povzročitelj je dolžan sporočiti izvajalcu število članov gospodinjstva in obvestiti izvajalca o spremembi v roku 30 dni.

Izvajalci so dolžni ocenjevati in evidentirati strukturo in količino odpadkov, ki so zajeti v odvoz odpadkov in se odlagajo na odlagališču ter jih konec meseca januarja za preteklo leto posredovati občinski upravi.

Vsaka pravna oseba in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, je dolžna pred pričetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu datum pričetka izvajanja dejavnosti in skleniti pogodbo z izvajalcem, o ravnanju z odpadki. Pogodbo iz prejšnjega stavka je povzročitelj dolžan skleniti v roku 30 dni od pisnega poziva izvajalca povzročitelju za sklenitev pogodbe.
Če povzročitelj ni sklenil pogodbe v 30 dneh od dneva, ko ga je izvajalec uradno obvestil o dolžnosti sklenitve pogodbe mu izvajalec z upravno odločbo določi način in ceno ravnanja z odpadki. Zoper to odločbo ima povzročitelj pravico do pritožbe županu Občine Krško.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalni nadzornik Občine Krško, ter pristojne inšpekcijske službe.
Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka so dolžni kršitelja prijaviti pristojni inšpekciji.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 360.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
1. ne prazni tipiziranih posod, odvaža vrečk izvajalca in ne očisti odjemnega mesta v skladu z drugim odstavkom 14. člena,
2. če ne ugotavlja nepravilnega ravnanja z odpadki in kršitelja ne prijavi pristojni inšpekcijski službi (tretji odstavek 13. člena ),
3. če ne vzdržuje skupna zbirna in odjemna mesta, ter ekološke otoke (tretji odstavek 14. člena),
4. ne vzdržuje posod za odpadke, jih sproti ne popravlja in dotrajanih ne nadomešča z uporabnimi (prvi in drugi odstavek 16. člena ),
5. ne čisti posod za odpadke dvakrat letno (četrti odstavek 16. člena),
6. ne odvaža odpadkov, zbranih iz posod in koškov na objektih splošne rabe (19. člen),
7. ne prazni posod za odpadke skladno z razporedom odvoza (20. člen) in če ne počisti odjemnega mesta skladno z drugim odstavkom 14. člena,
8. ne opravi odvoza odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju ovire ali višje sile (tretji odstavek 20. člena),
9. če odlaga odpadke izven odlagališča odpadkov (26. člen),
10. ne evidentira strukture in količine odpadkov ali teh podatkov ne posreduje do konca meseca januarja občinski upravi (30. člen).
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 360.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če kot povzročitelj:
1. odlaga odpadke v nasprotju z 8. členom,
2. ne vključi v sistem zbiranja in ločenega zbiranja odpadkov (9. člen),
3. če ne postavi tipiziranih posod ali vrečk izvajalca pravočasno na odjemno mesto (tretji odstavek 11. člena),
4. odlaga odpadke izven posod za odpadke ali vrečke izvajalca (13. člen),
5. če v tipizirane posode odlaga odpadke, ki jih je prepovedano odlagati (drugi odstavek 13. člena),
6. če ne odlaga organskih odpadkov v skladu z četrtim odstavkom 13. člena,
7. ne vzdržuje čistoče na zbirnih in odjemnih mestih, dovoznih poteh ali v zimskem času ne omogoči izvajalcu dostopa do odjemnih mest (14. člen),
8. ne odlagajo odpadkov v posode iz 17. člena,
9. odlagajo kosovne odpadke pred rokom določenim v petem odstavku 21. člena,
10. odloži odpadke izven odlagališča odpadkov (26. člen),
11. če novi občasni povzročitelji in nova gospodinjstva ne ravnajo v skladu četrtim odstavkom 28. člena,
12. odlaga odpadne inertne gradbene materiale, zemljo in jalovino v okolje brez dovoljenja za poseg v prostor (25. člen),
13. če ne prijavi izvajalcu pričetka izvajanja dejavnosti (31. člen).
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se na kraju samem kaznuje posameznik, odgovoren za opravljanje samostojne dejavnosti, če stori prekršek, naveden v prvem odstavku tega člena.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če kot povzročitelj stori prekršek, naveden v prvem odstavku tega člena.

Z denarno kaznijo 360.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator kulturne, športne in druge javne prireditve, ki ne poskrbi, da se po končani prireditvi prireditveni prostor očisti in da se odpadki pravočasno odpeljejo na tista odjemna mesta, ki mu jih določi izvajalec.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Ker še niso vsi vključeni v sistem zbiranja, odvažanja in odlaganja odpadkov, vsi povzročitelji postanejo uporabniki takrat, ko je to določeno s programom izvajalca ali s koncesijsko pogodbo.

Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Krško (Uradni list RS, št. 66/96).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.