Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97, 13/98 in 24/00) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 14. seji dne 27. 3. 2000 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za del območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova c. 57, pod št. projekta 4843.

Sestavni deli odloka so:
– izsek iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000, v merilu 1:5000,
– regulacijska karta v merilu 1:1000,
– katastrski načrt z razmejitvami, merilo 1:1000,
– soglasja.
Odloku je priložen načrt razdelitve zemljišč ter zbirna karta komunalnih vodov.

Meje območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice so določene v katastrskem načrtu, navedenem v 2. členu tega odloka.

Območje urejanja je razdeljeno na morfološke enote z naslednjimi oznakami:
a) glede vrste posegov:

1 – območja za blokovno (večstanovanjsko) gradnjo
4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja, osrednje dejavnosti)
5 – območja za šolstvo in otroško varstvo
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja
9 – javne zelene površine, POT

b) glede oblikovanja:

B – strnjena zazidava
C – svojstvena zazidalna struktura

Na celotnem območju veljajo splošna merila in pogoji tega odloka. Dopolnjujejo jih posebna določila, ki se nanašajo na posamezne morfološke enote in podrobneje opredeljujejo merila in pogoje za posege.

Na celotnem območju so dovoljeni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah;
– funkcionalne izboljšave (rekonstrukcije in adaptacije) objektov in zunanjih površin;
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin kot so zelenice, otroška in športna igrišča, pešpoti in ploščadi;
– postavitev mikrourbane opreme;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez;
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih, v okviru osnovne namembnosti morfološke enote;
– posegi v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, v delih območja, kjer gradnja objektov še ni realizirana in je začrtana v okviru regulacijskih določil.
Vsi novi gradbeni posegi oziroma preureditve morajo biti izvedeni tako, da bo omogočen dostop funkcionalno oviranim osebam (brez arhitektonskih ovir).

Pri oblikovanju je poleg posebnih določil treba upoštevati regulacijske elemente, prikazane na regulacijski karti. Pomen regulacijskih elementov je naslednji:

RL –  regulacijska linija, razmejuje površine v javni rabi od ostalih površin,
GL –  gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni
      objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši
      zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije,
GM –  gradbena meja je meja, ki je novogradnje ne smejo presegati, lahko se je
      dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost.

Gradbena parcela objekta obsega nujno potrebno velikost zemljišča za organiziranje gradnje.
Gradbene parcele se določajo v skladu z izdelanim predlogom, ki je priložen odloku. Predlog izhaja iz zazidalne zasnove in vsebinske členitve površin po rabi. Tako so določena:
javna infrastruktura, ki zajema obodne in notranje dovozne ceste s pločniki in peš povezave širšega pomena,
skupna funkcionalna zemljišča, ki zajemajo ceste, javne poti in zelene površine (zelenice, rekreacijske površine, otroška igrišča, parkirišča, trge in pešpoti),
gradbene parcele stanovanjskih in spremljajočih objektov, ki zajemajo stavbišča in pripadajoči zunanji prostor, ki neposredno funkcionalno dopolnjuje objekt (atriji pritličnih stanovanj, igrišča pri šoli in vrtcih, dostopi, zunanji prostor lokalov v pritličju itd.),
Služnost javne rabe je določena na skupnih funkcionalnih zemljiščih in na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih objektov za:
– ureditev pešpoti v naselju,
– dovoze do objektov pod objekti,
– vzdrževanje in polaganje objektov in naprav gospodarskih javnih služb,
– vzdrževanje objektov in urejanje javnih površin.
Javno infrastrukturo in skupna funkcionalna zemljišča vzdržujejo njihovi lastniki.

Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo določeno mejo cestnega sveta, ki je obenem regulacijska linija.
Stanovanjsko naselje je prometno vezano na Vojkovo cesto v odseku od Allendejave do servisne ceste ob obvoznici, ki je po tipologiji cest v Ljubljani (SCT Projekt nizke zgradbe, julij 1992), klasificirana kot zbirna mestna cesta z dvema voznima pasovoma in izmeničnimi pasovi za zavijanje, predvideno obojestransko javno pot za kolesarje ter pločnikom.
Pogoj za vsako spremembo namembnosti je zagotovitev normativnega števila parkirnih mest.

Vse novogradnje morajo biti priključene na obstoječo infrastrukturo gospodarskih javnih služb MOL in države, ob upoštevanju predpisov, programskih rešitev, ki jih izdela pristojna organizacija, predpisanih odmikov od posameznih vodov in pogojev glede priključevanja.
Odvajanje odpadnih in padavinskih voda
Vse padavinske vode iz utrjenih površin, namenjenih za promet z motornimi vozili, se odvajajo v kanalizacijsko omrežje mešanega sistema in se preko zbiralnikov A 11 in A 12 priključujejo na zbiralnik A 1, ki poteka vzhodno od Dunajske ceste.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti.
Garaže, avtopralnice in površine, na katerih se odvija motorni promet, morajo biti opremljene z lovilci olj.
Padavinske vode iz streh in površin, namenjenih pešcem, se speljejo v ponikovalnice.
Direktni priključki na kanalizacijo so možni za odtoke iz pritličij in nadstropij, iz kletnih etaž pa le preko črpališč.
Odpadne vode iz avtopralnic je treba reciklirati v skladu z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99).
Pri gradnji podaljškov pritličnih stanovanj v atrije je treba upoštevati odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov od kanalizacije, ki ne sme biti manjši od 1,5 m.
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije za posamezne posege v prostor, priključkov novih porabnikov ter obnovo in gradnjo novih kanalov v ureditvenem območju, oziroma v posameznih morfoloških enotah, je treba pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o.
Oskrba s pitno vodo
Območje se z vodo oskrbuje po vodovodih, ki potekajo med objekti in se napajajo iz primarnih vodov, ki potekajo po obodnih cestah (Vojkovi, Allendejevi in severni obvozni cesti).
Sekundarno vodovodno omrežje ne ustreza v celoti pogojem potrebe hidrantnega omrežja za gašenje požarov in ga bo za dopolnilno gradnjo treba dopolniti oziroma obnoviti.
Pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji obstoječega vodovodnega omrežja je treba preveriti in po potrebi obnoviti vode, ki ne ustrezajo pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
Pri novih posegih je za objekte treba upoštevati minimalni odmik 3 m od obstoječih vodovodnih vodov in priključkov.
Pri izvedbi podaljškov pritličnih stanovanj v atrije, se mora na lokacijah vodovodnih priključkov za posamezni objekt, črtati predvidena ureditev, za legalizacijo že obstoječih ureditev, se bo v lokacijskem postopku določalo pogoje izvedbe in vzdrževanja.
Temelji kletnih etaž ne smejo segati manj kot 5 m nad najvišji znani nivo podtalnice oziroma najvišji nivo, ki se določi s hidrogeološkimi raziskavami ob visokem vodostaju podtalnice.
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije za posamezne posege v prostor, priključkov novih porabnikov ter obnovo in gradnjo novih vodovodov v ureditvenem območju, oziroma v posameznih morfoloških enotah, je treba pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o.
Oskrba z elektriko
Elektroomrežje za potrebe območja je izvedeno. Dela na obstoječem elektro omrežju, se izvedejo v soglasju z upravljalcem.
Oskrba s plinom
Na območju je izvedeno plinovodno omrežje, ki zadošča za obstoječe in predvidene potrebe. Plin se uporablja le za kuho in morebitno tehnologijo.
Oskrba s toplotno energijo
Na območju je izvedeno vročevodno omrežje, ki se priključuje na sistem daljinskega ogrevanja in pokriva obstoječe potrebe v zvezi z ogrevanjem ter pripravo tople vode, dopušča pa tudi manjše dodatne priključitve.
Telekomunikacijsko omrežje
TK omrežje na območju urejanja je priključeno na ATC Bežigrad in ATC WTC. Izvedeno je s kabelsko kanalizacijo in z zemeljskimi kabli. Za povečanje zmogljivosti telefonskega omrežja je potrebna razširitev TK omrežja.
Javna razsvetljava
Območje je opremljeno z javno razsvetljavo, ki se bo pri novih posegih dopolnjevala v skladu s tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih površin.
Vse občinske ceste na tem območju, parkirne površine in površine, namenjene pešcem je potrebno opremiti z javno razsvetljavo.
Javna razsvetljava mora biti izvedena s tipskimi elementi.
Zunanja razsvetljava območij privatnih zemljišč je interna in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. To velja tudi za varnostno in delovno razsvetljavo ob objektih.

Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
Varstvo zraka
Zagotoviti je treba ustrezen način prezračevanja gostinskih lokalov in garaž in izločiti tiste dejavnosti, ki povzročajo škodljive emisije.
Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter uredbo o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa.
Upoštevati je treba zaščito pred hrupom, ki izvira iz dejavnosti ali prometa. Po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, spada območje v II. stopnjo varstva pred hrupom.
Varstvo podtalnice
Območje leži v tretjem varstvenem pasu vodnih virov, zato je pri posegih v prostor treba upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode v Ljubljani.
Ravnanje s komunalnimi odpadki
Odjemna oziroma zbirna mesta komunalnih odpadkov morajo biti na funkcionalnem zemljišču povzročitelja ali na skupnem funkcionalnem zemljišču, prometno dostopna, locirana v objektu ali na utrjeni površini ter urejena v skladu z veljavnimi predpisi.
Zagotoviti je treba ustrezen način zbiranja komunalnih odpadkov in upoštevati posebne vrste odpadkov.
Osončenje
Za stanovanjske objekte oziroma bivalne prostore je treba zagotoviti najmanj minimalno zahtevano dnevno osvetlitev in osončenje.

Morfološka enota 1B/1
V delih morfološke enote z oznakama b) in c) so možni naslednji posegi:
– izvedba podaljškov pritličnih stanovanj v atrije, v označenem (maksimalnem) obsegu, v obliki zimskih vrtov, steklenih lop, pergol ali nadstreškov, iz transparentnih materialov in demontažnih elementov, da bodo omogočena vzdrževalna dela na objektih;
– prenova fasade in stavbnega pohištva;
– senčenje oken;
– prenova in zasteklitev balkonov – izvedba zimskih vrtov;
– zasteklitev stopnišč;
– namestitev zunanjih dvigal;
– izvedba napuščev nad vhodi;
– prekritje ravnih streh s streho v blagem naklonu;
– ureditev zaprtih prostorov za zbiranje odpadkov.
Navedeni posegi morajo biti izvedeni po enotnem načrtu, ki bo tudi določal katera dela morajo biti izvedena za posamezen objekt ali skupino (niz), ki tvori zaključeno celoto, kot enoten gradbeni poseg in katera je možno izvajati individualno, v skladu z enotno rešitvijo.
Na skupnih funkcionalnih zemljiščih so dovoljene zamenjave dotrajanih elementov mikrourbane opreme in hortikulturne ureditve, v skladu s prvotno zasnovo.
V delih morfološke enote z oznakama a) in d), je na območju obstoječih parkirnih površin, dovoljena gradnja garažno-parkirnega objekta v označenem obsegu. Vertikalni gabarit je max. 3K + P (z vkopanim pritličjem in odprtim parkiriščem na njem).
Kot alternativa gradnjam garažnih hiš ob Vojkovi cesti, je na lokaciji a) med naseljem in Autocomercem možna izgradnja garažne hiše v gabaritu 3K + P + 3.

Morfološke enote 1B/2, 1B/3, 1B/4
V delih morfoloških enot z oznakama a) in b), so možni naslednji posegi:
– izvedba podaljškov pritličnih stanovanj v atrije, v označenem (maksimalnem) obsegu, v obliki zimskih vrtov, steklenih lop, pergol ali nadstreškov, iz transparentnih materialov in demontažnih elementov, da bodo omogočena vzdrževalna dela na objektih;
– prenova fasade in stavbnega pohištva;
– senčenje oken;
– prenova in zasteklitev balkonov – izvedba zimskih vrtov;
– zasteklitev stopnišč;
– namestitev zunanjih dvigal;
– izvedba napuščev nad vhodi;
– prekritje ravnih streh s streho v blagem naklonu;
– ureditev zaprtih prostorov za zbiranje odpadkov.
Navedeni posegi morajo biti izvedeni po enotnem načrtu, ki bo tudi določal katera dela morajo biti izvedena za posamezen objekt ali skupino (niz), ki tvori zaključeno celoto, kot enoten gradbeni poseg in katera je možno izvajati individualno, v skladu z enotno rešitvijo.
Na skupnih funkcionalnih zemljiščih so dovoljene zamenjave dotrajanih elementov mikrourbane opreme in hortikulturne ureditve, v skladu s prvotno zasnovo.
V delih morfološke enote z oznakami c), je na območju obstoječih parkirnih površin, dovoljena gradnja garažno-parkirnega objekta v označenem obsegu. Vertikalni gabarit je max. 3K + P (vkopano pritličje).

Morfološki enoti 4C/1, 4C/2
V delih morfoloških enot z oznako a), so na objektih dovoljena vzdrževalna dela in funkcionalne izboljšave v okviru obstoječih gabaritov. Sprememba namembnosti je možna le za potrebe družbenih dejavnosti.
V delih morfoloških enot z oznako b), so dovoljeni naslednji posegi:
– izvedba transparentnih ali odprtih podaljškov trgovskih in gostinskih lokalov na območje trga v označenem obsegu;
– izvedba zimskih vrtov, pergol ali nadstreškov v podaljšku pritličnih stanovanj v atrije (transparentna, demontažna izvedba);
– izvedba nadstreška (lahka kritina) ob delih stolpnic, ki so orientirani na trg;
– izvedba transparentnega nadstreška nad atrijem v kleti;
– izvedba nadstreška pri vhodih;
– prenova fasade;
– zasteklitev balkonov;
– prenova parterne ureditve trga – zamenjava dotrajanih elementov: tlaka, mikrourbane opreme, hortikulturne ureditve;
– sanacija kletnih prostorov ob atriju in ureditev poslovnih prostorov ali lokala.
Za navedene posege mora biti izdelan in od mestne urbanistične službe potrjen enoten načrt, ki bo tudi določal katera dela morajo biti izvedena kot enoten gradbeni poseg in katera je možno izvajati individualno, v skladu z enotno rešitvijo.
V delih morfoloških enot z oznako c), so na objektu (samopostrežna trgovina) dovoljena vzdrževalna dela in prenova v okviru obstoječega gabarita, ter vzdrževanje zunanjih ureditev.

Morfološka enota 5B/1
Dovoljena so vzdrževalna dela na objektu in zunanji ureditvi.

Morfološka enota 5C/1
Dovoljena so vzdrževalna dela na objektu in funkcionalne dopolnitve na objektu in zunanji ureditvi. Za posege, ki spreminjajo gabarit objektov, obseg ali namembnost zunanjih površin, je potrebno izdelati strokovno preveritev.
Upoštevati je treba traso POT, ki prečka območje.

Morfološki enoti 8/1, 8/2
Dovoljena so vzdrževalna dela in prenova igrišč ter hortikulturne ureditve, v skladu s prvotno vsebinsko in oblikovno zasnovo urejanja teh površin.

Morfološka enota 9/1
Dovoljena so vzdrževalna dela in ureditve v skladu z vsebinsko in oblikovno opredelitvijo POT.

Oddelek Mestne uprave mestne občine Ljubljana, pristojen za urbanizem, lahko v postopku izdelave lokacijske dokumentacije za poseg v prostor zahteva dodatno strokovno preveritev, če je potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo,
– za preveritev in ugotovitev morebitnih odstopanj od splošnih pogojev v obravnavanem območju,
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom prostora glede razreševanja potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi onemogočili racionalno rabo prostora,
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Stroški dodatne preveritve bremenijo investitorja posega v prostor.

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri:
– Mestni upravi mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Bežigrad.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
– odlok o spremembi oziroma dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 3 – Bežigrad (Uradni list SRS, št. 13/74).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.