Na podlagi 5., 6., 9., 12. in 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 130. in 133. člena statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet občine Cerknice na 7. redni seji dne 18. 4. 2000 izdal

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine:
Cerknica-Pristava Sv. Marije Magdalene (sinonim: Marof, EŠD # 9356: Cerknica-Hiša Cesta 4. maja 1), parc. št. *320, k.o. Cerknica.
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za občino Cerknica. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Pristava, ki je dobila ime po bližnji kapeli ob izviru, je enonadstropna in v tlorisu vzdolžno pravokotno zasnovana hiša. Stoji ob glavni cesti od Cerknice proti Martinjaku na severnem obrobju Cerkniškega polja. Stavbo odlikuje kvalitetna historicistična fasada in kamnit vhodni portal iz prve četrtine 19. stoletja, v notranjosti pa so ohranjene kvalitetne arhitekturne prvine njene baročne zasnove iz časa po letu 1700 (zidne in obočne konstrukcije, leseni stropi), ko si je v pristavi uredil stalno bivališče slavni geodet, mehanik, izumitelj in slikar Franc Anton Steinberg, ki je leta 1758 izdal tudi knjigo o svojih poglobljenih raziskavah Cerkniškega jezera.

Meje varovanega območja in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnik načrta, ki je sestavni del tega odloka, hranita Občina Cerknica in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno 200 m od zarisane meje spomenika in širši okolici, na kateri bi načrtovali uporabo in objekte, ki bi s svojo velikostjo, obliko in funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne lastnosti spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot v njihovi celovitosti, izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav vseh umetnostno-arhitekturnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zavarovanih elementov javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ in v medijih,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela iz za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.