Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) ter 6. člena statuta Občine Podlehnik na 10. redni seji dne 13. 4. 2000 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja na katerem se v Občini Podlehnik plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno oziroma delno oprostitev plačila nadomestila.
2. člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se v Občini Podlehnik plačuje nadomestilo.
Vsa sredstva zbrana iz naslova plačila nadomestila so prihodek proračuna Občine Podlehnik.
3. člen
Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov.
Zazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju iz prejšnjega odstavka, na kateri je zgrajen objekt.
II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
4. člen
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo
1. območje: Podlehnik, Stanošina, Zakl, Kozminci, Dežno od št. 1–7 (Stojan Kojc), Gorca od št. 1–13a (Ivan Hren), območje mejnega prehoda Gruškovje.
2. območje: obsega vsa območja ostalih naselij in delov naselij v Občini Podlehnik, ki niso določena v 1. točki tega člena.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
5. člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
6. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namena uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
– na stavbna zemljišča za stanovanjske namene uporabe (objekti ali deli objektov za stalno stanovanje),
– na stavbna zemljišča za poslovno in gospodarsko dejavnost (objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno in proizvodno dejavnost),
– na stavbna zemljišča za počitniški namen uporabe (objekti za počitniško uporabo – vikendi),
– na stavbna zemljišča opuščenih in dotrajanih stanovanjskih ter gospodarskih objektov.
7. člen
Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. namen uporabe stavbnega zemljišča,
3. namenska uporaba stavbnega zemljišča,
4. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih,
5. zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča,
6. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
7. motnje pri uporabi stavbnega zemljišča,
8. občasna uporaba javnih površin,
9. druga stavbna zemljišča.
8. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
----------------------------------------------------------------
Opis opremljenosti Število točk
----------------------------------------------------------------
a) ceste (v makadamski izvedbi) 5
b) ceste (v asfaltni izvedbi) 10
c) vodovod 5
d) električno omrežje 5
e) telefon 5
f) javna razsvetljava 5
g) javna kanalizacija 10
----------------------------------------------------------------
9. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namembnosti in lego se stavbno zemljišče ovrednoti z naslednjimi točkami:
----------------------------------------------------------------
Namembnost/območje 1 2
----------------------------------------------------------------
I. Stanovanjski namen 100 50
II. Počitniški namen 350 320
III. Poslovni 50 30
IV. Opuščeni in dotrajani objekti
na stavbnih zemljiščih 200 100
V. Nezazidano stavbno zemljišče
(ne zajema komunalne opremljenosti) 10 5
----------------------------------------------------------------
10. člen
Izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka
V posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih:
----------------------------------------------------------------
Dejavnost/območje 1 2
----------------------------------------------------------------
A) kmetijstvo, lov, gozdarstvo 50 –
B) ribištvo 50 30
C) predelovalne dejavnosti 50 –
D) gradbeništvo 50 30
F) trgovina, popravilo motornih vozil
in izdelki široke porabe 100 70
G) gostinstvo 100 70
H) promet, skladiščenje in zveze 270 150
I) finančno posredništvo 250 170
J) poslovanje z nepremičninami najem
in poslovne storitve 250 170
K) izobraževanje 50 50
L) zdravstvo in socialno varstvo 50 50
M) druge javne, skupne in osebne
storitvene dejavnosti 50 50
N) zasebna gospodinjstva z zaposlenim
osebjem 100 100
O) proizvodnja in distribucija elektrike 300 300
P) poštne in komunikacijske storitve 320 200
R) upravne dejavnosti 270 200
----------------------------------------------------------------
11. člen
Kriteriji za opuščen in dotrajani stanovanjski ali gospodarski objekt so:
– nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne, proizvodnje ali kmetijske dejavnosti),
– nevzdrževan zunanji videz objekta,
– nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
Objekti na stavbnih zemljiščih iz prejšnjega odstavka se ovrednotijo s številom točk iz 8. in 9. člena tega odloka, če se ugotovi najmanj en kriterij za stanje objekta, katerega obstoj ugotavlja Občinska uprava občine Podlehnik
12. člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je s prostorskim planom določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojen organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 50% točk določenih glede na vrsto dejavnosti oziroma namembnost uporabe in na njegovo lego na podlagi 9. in 10. člena tega odloka.
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina stavbnih zemljišč namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišč po 8. členu tega odloka.
Za nepokrite poslovne površine se upošteva 50% površine.
13. člen
Za smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti razvrstijo v štiri razrede objektov ter se točkujejo z naslednjim številom točk:
----------------------------------------------------------------
Objekt/območje 1 2
----------------------------------------------------------------
Individualna stanovanjska hiša 30 20
Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem 30 20
Objekt z 2-4 stanovanji 30 20
Objekt s 5-10 stanovanji 20 10
Objekti z 11 in več stanovanji 8 5
----------------------------------------------------------------
14. člen
Motenje pri uporabi stavbnega zemljišča
Za motenje pri uporabi stavbnih zemljišč za stanovanjske namene se določijo negativne točke glede na hrup, onesnaženje zraka in dostopnost. Podlaga za določitev stopnje motenosti glede hrupa in onesnaženosti zraka so veljavni podzakonski akti Vlade RS, za določitev stopnje motenosti glede na dostopnost stavbnih zemljišč pa strokovno mnenje sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke.
15. člen
Motenost se ovrednoteni z znižanjem naslednjega števila točk:
----------------------------------------------------------------
Motenost/območje 1 2
----------------------------------------------------------------
onesnaženost zraka 20 5
dostopnost 20 30
hrup 20 5
----------------------------------------------------------------
16. člen
Občasna uporaba javnih površin
Nadomestilo se obračuna tudi za občasno uporabo javnih površin na 1. in 2. območju za namene določene s tabelo in se ovrednoti z naslednjim številom točk:
----------------------------------------------------------------
Objekt/območje 1 2
----------------------------------------------------------------
– stojnice 1000 500
– kioski 400 300
– točilnice na prostem 1000 500
– gostinski vrtovi 100 80
– druge dejavnosti ali prireditve,
s katerimi se ustvarja dohodek 200 150
----------------------------------------------------------------
Nadomestilo za uporabo javni površin se določi tako, da se številu točk iz prejšnjega odstavka prišteje število točk za komunalno opremo iz 8. člena tega odloka, ta vsota pa se pomnoži s številom m2 površine, ki je bila uporabljena.
Za površino, ki je bila uporabljena se šteje površina, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti. Površino določi upravljavec javne površine oziroma občinski upravni organ ob izdaji soglasja za uporabo javne površine.
Nadomestilo iz tega člena ne plačajo humanitarne organizacije.
17. člen
Druga stavbna zemljišča
Površine, na katerem so zgrajeni daljnovodi za distribucijo električne energije in PTT vodi, površine potrebne za obratovanje bencinski servisov, avtoceste, površne za dejavnosti ob avtocestah in druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo po kriterijih za zazidana stavbna zemljišča.
Število točk za m2 površine se določi naslednji način:
----------------------------------------------------------------
Zaz. zemljišče Ne glede na območje
----------------------------------------------------------------
Elektro vodi
podzemni 1000
nadzemni 1000
PTT vodi
podzemni 1000
nadzemni 1000
Bencinski servisi 1100
Glavna cesta G–I/9 600
Avtoceste 600
Dejavnosti ob magistralni in avtocesti parkirišča 600
Dejavnosti na mejnem prehodu Gruškovje 900
Objekti zvez (oddajniki, sprejemniki) 20000
----------------------------------------------------------------
18. člen
Površine na katerih so zgrajeni daljnovodi in PTT vodi so površine pod daljnovodi ali PTT vodi, stebrom in površine, ki so potrebne za normalno rabo in znašajo:
– izven ureditvenih območij naselja 100 m2 za vsak posamezni daljnovodi in 50 m2 za posamezni PTT steber,
– v ureditvenih območjih naselij se določijo v površini 10 m2 po stebru ter 100 m2 transformatorje,
– podzemni PTT vodi; 1 m2 za 1 dolžinski meter voda,
– površine, na katerih so zgrajeni nadzemni (v zračni izvedbi) telekomunikacijski ali električni vodi, se obračunavajo tako, da en dolžinski meter kabla predstavlja 3 m2 površine.
Nadomestilo se izračuna po kriterijih iz tega člena le za primarno elektro in PTT omrežje ter transformatorje ne pa za stebre in omrežja za priključevanje posameznih objektov.
Površine za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa.
Površina za dejavnosti ob glavni cesti E 59, avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob glavni cesti E 59, avtocesti namenjene dejavnosti ali parkiranju. Površino glavne ceste E 59, avtoceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče.
Površine za radijske bazne postaje za potrebe mobilne telefonije so površine, na katerih so postavljeni predmetni objekti in površine, ki so potrebne za normalno rabo in vzdrževanje teh objektov in naprav, kar znaša 40 m2.
IV. ODMERA NADOMESTILA
19. člen
Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino zavezančevega objekta, oziroma s površino zavezančevega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori se izračun nadomestila naredi ločeno.
Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz evidenc, ki jo vodi Občinska uprava občine Podlehnik.
20. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Podlehnik se vsako leto določi do konca leta za prihodnje leto s sklepom Občinskega sveta občine Podlehnik, na predlog župana.
21. člen
Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi občine Podlehnik nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se-ta upošteva od prvega naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena.
22. člen
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v enkratnem znesku oziroma v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
Odločba o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopek v zvezi z odmero in pobiranjem nadomestila, evidentiranjem plačil, prisilno izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila v skladu z zakonom o davčnem postopku.
Podatke za odmero nadomestila sporoči davčnemu organu Občinska uprava občine Podlehnik.
V. ZAVEZANEC ZA PLAČILO NADOMESTILA
23. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredno uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali del stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).
Odločba o odmeri nadomestila se praviloma izda večinskemu lastniku, oziroma enemu od lastnikov, če jih je več v istem deležu.
Plačevanje nadomestila ne pomeni legalizacije črne gradnje.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
24. člen
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in objekte, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za stavbe, ki uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
Nadomestilo se ne plačuje tudi za objekte, ki se uporabljajo za potrebe:
– kmetijske dejavnosti (skednji, gospodarska poslopja ipd.), razen v primeru iz 10. člena tega odloka,
– šolstva,
– športa in rekreacije,
– Rdečega križa, Karitasa, gasilcev in drugih humanitarnih organizacij.
25. člen
Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila za določen čas, v naslednjih primerih:
– če zavezanec prejema stalno socialno pomoč,
– zaradi naravnih in drugih nesreč.
O oprostitvi plačila nadomestila na podlagi pisne zahteve zavezanca odloča Občinski svet občine Podlehnik.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
26. člen
Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin, oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo od 60.000 SIT do 360.000 SIT.
Z denarno kaznijo do 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka trga člena.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT od 60.000 SIT se kaznuje občan (zavezanec za plačilo nadomestila po tem odloku), ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Nadzor nad izvajanjem določil iz prejšnjih odstavkov tega člena opravlja strokovna služba Občine Podlehnik ali njen pooblaščen izvajalec.
VIII. KONČNE DOLOČBE
27. člen
Zavezanci po tem odloku morajo na zahtevo Občinske uprave občine Podlehnik v roku 15 dni posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence. Zavezanci so odgovorni za pravilnost in verodostojnost podatkov, ki jih posredujejo.
Evidenco vodi Občinska uprava občine Podlehnik.
28. člen
Zavezancem, ki ne prijavijo zahtevanih podatkov v določenem roku, se odmeri nadomestilo za 250 m2 za stanovanjske površine, 150 m2 za površine za počitniško dejavnost (vikendi) ter 500 m2 za poslovno in gospodarsko dejavnost. Če pristojni občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
Zavezanci morajo sporočiti davčnemu organu, oziroma Občini Podlehnik vse spremembe, ki so pomembne za odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po nastali spremembi.
29. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Podlehnik, dne 14. aprila 2000.
Župan
Občine Podlehnik
Vekoslav Fric l. r.
