Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
PRILOGA I SEZNAM BIOCIDNIH SNOVI Z ZAHTEVAMI, ZA KATERE SO SE DOGOVORILI NA RAVNI EVROPSKE KOMISIJE, ZA VKLJUČITEV MED BIOCIDNE PRIPRAVKE
PRILOGA IA SEZNAM BIOCIDNIH SNOVI Z ZAHTEVAMI, ZA KATERE SO SE DOGOVORILI NA RAVNI EVROPSKE KOMISIJE, ZA VKLJUČITEV MED BIOCIDNE PRIPRAVKE Z MANJŠIM TVEGANJEM
PRILOGA IB SEZNAM OSNOVNIH SNOVI Z ZAHTEVAMI, ZA KATERE SO SE DOGOVORILI NA RAVNI EVROPSKE KOMISIJE
PRILOGA IIA ZBIRKA OSNOVNIH PODATKOV ZA BIOCIDNE SNOVI KEMIJSKE SNOVI 1. V dokumentaciji o biocidnih snoveh morajo biti zajete najmanj vse točke, ki so navedene v "Zahtevah glede dokumentacije". Odgovori naj bodo podprti s podatki. Zahteve glede dokumentacije naj bodo v skladu s tehničnim razvojem. 2. Podatkov, ki niso potrebni zaradi vrste biocidnega pripravka ali njegove načrtovane uporabe, ni treba navajati. Enako velja, če podatkov ni mogoče navesti, ker to ni potrebno iz znanstvenih razlogov, ali ker ni tehnično izvedljivo. V takih primerih je treba predložiti utemeljitev, ki je sprejemljiva za pristojni organ. Taka utemeljitev je lahko obstoj okvirne formulacije, v katero ima predlagatelj pravico vpogledati. ZAHTEVE GLEDE DOKUMENTACIJE I. Predlagatelj II. Opis (identiteta) biocidne snovi III. Fizikalne in kemijske lastnosti biocidne snovi IV. Metode za ugotavljanje in določanje V. Učinki na ciljne organizme in načrtovane uporabe VI. Toksikološke lastnosti pri človeku in živalih, vključno z opisom presnove VII. Ekotoksikološke lastnosti, vključno z obnašanjem v okolju in vplivom nanj VIII. Ukrepi, potrebni za zaščito človeka, živali in okolja IX. Razvrščanje in označevanje X. Povzetek in ocena II. do IX. poglavja Vlogi je treba priložiti naslednje podatke, ki podpirajo gornje točke: I. PREDLAGATELJ 1.1 Ime in naslov itd. 1.2 Proizvajalec biocidne snovi (ime, naslov in kraj proizvodnega obrata) II. OPIS 2.1 Splošno ime, ki ga je predlagala ali sprejela ISO, in sinonimi 2.2 Kemijsko ime (po nomenklaturi IUPAC) 2.3 Razvojna šifra proizvajalca 2.4 Številki CAS in CE (če sta na voljo) 2.5 Molekulska in strukturna formula (vključno s celotnim opisom možnih izomer), molekulska masa 2.6 Proizvodni postopek (kratek opis sinteze) biocidne snovi 2.7 Opis čistote biocidne snovi v g/kg ali g/l, kar je ustrezno 2.8 Opis nečistot in dodatkov (npr. stabilizatorjev, s strukturno formulo in možnim razponom, izraženim v g/kg ali g/l, kar je ustrezno) 2.9 Izvor biocidne snovi ali predhodnih sestavin (prekurzorjev) biocidne snovi, na primer rastlinski izvleček (iz cvetlic) 2.10 Podatki o izpostavljenosti 2.10.0 Proizvodnja Informacije iz te točke morajo biti zadostne za približno, a realno oceno izpostavljenosti človeka in okolja glede na postopek proizvodnje. Natančnih podatkov o proizvodnem postopku, predvsem podatkov komercialne narave, ni treba predložiti. 2.10.0.1 V proizvodnji uporabljen tehnološki postopek 1.10.0.2 Ocene izpostavljenosti v proizvodnji - delovno okolje - okolje 2.10.1 Predlagane uporabe Informacije iz te točke morajo biti zadostne za približno, a realno oceno izpostavljenosti človeka in okolja snovem v povezavi s predlaganimi oz. načrtovanimi uporabami. 2.10.1.1 Vrste uporab: opis del in želenih učinkov 2.10.1.1.1 Tehnološki postopek (postopki) v zvezi z uporabami snovi (kjer je znano) 2.10.1.1.2 Ocena(-e) izpostavljenosti v zvezi z uporabami (kjer je znano) 2.10.1.1.3 Oblika, v kateri je snov v prometu: snov, pripravek, proizvod 2.10.1.1.4 Koncentracija snovi v pripravkih in proizvodih, ki so v prometu (kjer je znano) 2.10.1.2 Področja uporabe: - industrija - kmetje in specializirane prodajalne - splošna uporaba 2.10.1.3 Kjer je znano in primerno, opis (identiteta) prejemnika snovi 2.10.1.4 Količine odpadkov in njihova sestava v zvezi s predlaganimi področji uporab (kjer je znano) 2.10.2 Ocena proizvodnje in/ali uvoza posamezne predvidene uporabe ali področij uporabe 2.10.2.1 Celotna proizvodnja in/ali uvoz v tonah/leto: - prvo koledarsko leto - naslednja koledarska leta 2.10.2.2 Proizvodnja in/ali uvoz, razčlenjena v skladu z 2.10.1.1. in 2.10.1.2, in izražena v odstotkih: - prvo koledarsko leto - naslednja koledarska leta 2.10.3 Priporočene metode in ukrepi za: 2.10.3.1 Rokovanje 2.10.3.2 Shranjevanje 2.10.3.3 Prevoz 2.10.3.4 Gorenje (narava zgorevanja plinov ali piroliza, kjer so predlagane uporabe to upravičile) 2.10.3.5 Druge nevarnosti, predvsem kemijske reakcije z vodo 2.10.3.6 Če je primerno, informacija v zvezi z zmožnostjo snovi, da eksplodira, če je prisotna v obliki prahu 2.10.4 Ukrepi v primeru nevarnosti pri nezgodnem izpustu 2.10.5 Ukrepi v primeru nevarnosti pri poškodbah ljudi (na primer zastrupitev) 2.10.6 Pakiranje III. FIZIKALNE IN KEMIJSKE LASTNOSTI 3.1 Tališče, vrelišče in relativna gostota 3.2 Parni tlak (v Pa) 3.3 Videz (agregatno stanje, barva) 3.4 Absorpcijski spektri (UV/VIS, IR, NMR) in masna spektrometrija, molarna ekstinkcija pri ustreznih valovnih dolžinah, kjer je primerno 3.5 Topnost v vodi v odvisnosti od pH (5 do 9) in temperature, kjer je primerno 3.6 Porazdelitveni koeficient n-oktanola/vode v odvisnosti od pH (5 do 9) in temperature 3.7 Toplotna obstojnost, določitev pomembnih razgradnih produktov 3.8 Vnetljivost, vključno s samovnetljivostjo, in določitev produktov zgorevanja 3.9 Plamenišče 3.10 Površinska napetost 3.11 Eksplozivne lastnosti 3.12 Oksidativne lastnosti 3.13 Reaktivnost na material za embalažo IV. ANALITSKE METODE ZA UGOTAVLJANJE IN DOLOČANJE 4.1 Analitske metode za določanje čiste biocidne snovi in, kjer je primerno, relevantnih razgradnih produktov, izomerov in nečistot biocidne snovi in dodatkov (na primer stabilizatorjev) 4.2 Analitske metode, vključno z odstotki izkoristka in območjem določanja za biocidno snov in njene ostanke, in (kjer je pomembno) v/na naslednjem: a) tleh b) zraku c) vodi: predlagatelj mora potrditi, da je mogoče samo snov in vse njene razgradne produkte za posamezne pesticide oceniti z ustrezno zanesljivostjo glede na največjo dovoljeno koncentracijo (MDK), določeno v pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode d) živalskih in človeških telesnih tekočinah in tkivih V. UČINKI NA CILJNE ORGANIZME IN PREDVIDENE UPORABE 5.1 Uporaba, na primer fungicid, rodenticid, insekticid, baktericid 5.2 Organizem, ki ga je treba nadzirati, in organizmi ali predmeti, ki jih je treba zaščititi 5.3 Učinki na ciljne organizme in verjetne koncentracije, v katerih bodo uporabljene biocidne snovi 5.4 Način delovanja (vključno z zapoznelim delovanjem) 5.5 Predvideno področje uporabe 5.6 Uporabnik: industrijski, poklicni, za splošno uporabo 5.7 Podatki o pojavu ali možnem pojavu razvoja rezistence in ustrezni ukrepi 5.8 Predvidena teža v tonah, ki bo dana na trg v enem letu VI. TOKSIKOLOŠKE IN METABOLIČNE RAZISKAVE 6.1 Akutna toksičnost V raziskavah 6.1.1 do 6.1.3 je treba snovi, ki niso plini, uporabljati vsaj na dva načina; eden od njiju naj bo oralna uporaba. Izbira drugega načina je odvisna od vrste snovi in verjetnega načina izpostavljenosti človeka. Pline in hlapne tekočine je treba preskusiti z vdihavanjem. 6.1.1 Oralna 6.1.2 Dermalna 6.1.3 Z vdihavanjem 6.1.4 Draženje kože in oči 6.1.5 Občutljivost kože 6.2 Raziskave presnove pri sesalcih. Osnovna toksikokinetika, vključno z raziskavo dermalne absorpcije Za naslednje raziskave: 6.3 (kjer je potrebno), 6.4, 6.5, 6.7 in 6.8 je zahtevani način preskušanja oralni, razen če je mogoče dokazati, da je drug način primernejši 6.3 Kratkotrajna toksičnost pri ponovljenih odmerkih (28-dnevni preskus). Ta raziskava ni potrebna, če so na voljo raziskave o subkronični toksičnosti na glodalcih. 6.4 90-dnevna raziskava subkronične toksičnosti; 2 vrsti: prva glodalec, druga neglodalec 6.5 Kronična toksičnost Prva vrsta glodalec, druga drugi sesalec 6.6 Raziskave mutagenosti 6.6.1 Raziskava genske mutacije in vitro pri bakterijah 6.6.2 Raziskava citogeničnosti in vitro na celicah sesalcev 6.6.3 Preskus genske mutacije in vitro na celicah sesalcev 6.6.4 Če je pozitivna v 6.6.1, 6.6.2 ali 6.6.3, se zahteva raziskava mutagenosti in vivo (preskus na kostnem mozgu za odkrivanje napak v kromosomih in mikronuklearni test). 6.6.5 Če je negativna v 6.6.4, a pozitivna v preskusih in vitro, je treba opraviti drugo raziskavo in vivo, da bi preučili, ali je mogoče dokazati mutacije ali znake napak v DNA v drugih tkivih razen kostnega mozga. 6.6.6 Če je pozitivna v 6.6.4, je mogoče zahtevati preskus za ugotavljanje morebitnih vplivov na zarodne celice. 6.7 Raziskava rakotvornosti. Ena vrsta glodalec, druga vrsta drugi sesalec. Te raziskave je mogoče združiti z raziskavami v 6.5. 6.8 Toksičnost za razmnoževanje 6.8.1 Preskus teratogenosti - kunec in še ena vrsta glodalca 6.8.2 Raziskava plodnosti - vsaj dva rodova, kadar je ena sama živalska vrsta, samec in samica 6.9 Anonimni medicinski podatki 6.9.1 Podatki o zdravstvenem nadzoru osebja v proizvodnem obratu, če so na voljo 6.9.2 Neposredna opažanja, na primer klinični primeri zastrupitve, če obstajajo 6.9.3 Zdravstvene kartoteke iz industrije in drugih razpoložljivih virov 6.9.4 Epidemiološke raziskave celotnega prebivalstva, če so na voljo 6.9.5 Posebni znaki zastrupitve in klinični preskusi, če so na voljo, ter diagnoza zastrupitve 6.9.6 Ugotavljanje občutljivosti/alergenosti 6.9.7 Specifično zdravljenje pri nesrečah ali zastrupitvi: prva pomoč, protistrupi (antidoti) in medicinsko zdravljenje, če je znano 6.9.8 Prognoza po zastrupitvi 6.10 Povzetek in zaključki toksikoloških raziskav pri sesalcih, vključno s koncentracijo, pri kateri ni opaznih neželenih učinkov (NOAEL), koncentracijo, pri kateri ni opaznih učinkov (NOEL); skupna ocena, ob upoštevanju vseh toksikoloških podatkov in vseh drugih podatkov v zvezi z biocidnimi snovmi. Kjer je mogoče, je treba v povzetek vključiti predlagane ukrepe za zaščito delavcev. VII. EKOTOKSIKOLOŠKE RAZISKAVE 7.1 Akutna toksičnost pri ribah 7.2 Akutna toksičnost pri vodni bolhi (Daphnia magna) 7.3 Preskus zaviranja rasti alg 7.4 Zaviranje mikrobiološke aktivnosti 7.5 Bioakumulacija Obnašanje v okolju in vpliv nanj 7.6 Razgradnja 7.6.1 Biotska 7.6.1.1 Hitra biorazgradljivost 7.6.1.2 Inherentna biorazgradljivost v okolju, kjer je primerno 7.6.2 Abiotska 7.6.2.1 Hidroliza v odvisnosti od pH vrednosti in določitev razgradnih produktov 7.6.2.2 Fototransformacija v vodi, vključno z določitvijo produktov transformacije 7.7 Preskus adsorpcije/desorpcije (predhodni preskus) Kadar rezultati tega preskusa pokažejo, da je to potrebno, se zahteva preskus, opisan v prilogi IIIA, XII. del, 1.odstavek, točka 1.2, in/ali preskus, opisan v prilogi IIIA, XII. del, 2. odstavek, točka 2.2 7.8 Povzetek ekotoksikoloških učinkov ter obnašanje v okolju in vpliv nanj VIII. UKREPI, POTREBNI ZA ZAŠČITO ČLOVEKA, ŽIVALI IN OKOLJA 8.1 Priporočeni postopki in varnostni ukrepi za rokovanje, uporabo, shranjevanje, prevoz ali v primeru požara 8.2 V primeru požara vrsta reakcijskih produktov, plinov, ki nastanejo pri zgorevanju itd. 8.3 Nujni ukrepi v primeru nesreč 8.4 Možnost uničenja ali dekontaminacije v a) zraku b) vodi, vključno s pitno vodo c) tleh 8.5 Postopki za ravnanje z odpadki pri biocidni snovi za industrijo ali poklicne uporabnike 8.5.1 Možnost ponovne uporabe ali recikliranja 8.5.2 Možnost nevtralizacije učinkov 8.5.3 Pogoji za nadzorovan izpust, vključno z lastnostmi izlužnin pri odstranjevanju. 8.5.4 Pogoji za nadzorovan sežig 5.6 Opažanja o neželenih ali nenačrtovanih stranskih učinkih, npr. pri koristnih in drugih neciljnih organizmih IX. RAZVRŠČANJE IN OZNAČEVANJE Predlogi, vključno z utemeljitvijo predlogov, za razvrščanje in označevanje biocidne snovi v skladu s pravilnikom o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi Simboli za nevarnost Oznake za nevarnost Standardni opozorilni stavki Standardni obvestilni stavki X. POVZETEK IN OCENA II. DO IX. POGLAVJA DOKUMENTACIJE Opombe: (1) Te podatke je treba predložiti za biocidne snovi, za katere veljajo navedeni opisi. (2) Te podatke je treba predložiti za biocidne snovi, za katere veljajo navedeni opisi. (3) Preskus draženja oči ni potreben, če je dokazano, da ima biocidna snov jedke lastnosti. (4) Preskusa dolgotrajne toksičnosti in rakotvornosti biocidne snovi se ne zahtevata, če je v utemeljitvi dokazano, da nista potrebna. (5) Če se v izjemnih okoliščinah navaja, da tako preskušanje ni potrebno, je treba to trditev v celoti utemeljiti.
PRILOGA IIB ZBIRKA OSNOVNIH PODATKOV ZA BIOCIDNE PRIPRAVKE KEMIJSKI PRIPRAVKI 1. V dokumentaciji o biocidnih pripravkih morajo biti zajete najmanj vse točke, ki so navedene v "Zahtevah glede dokumentacije". Odgovori naj bodo podprti s podatki. Zahteve glede dokumentacije naj bodo v skladu s tehničnim razvojem. 2. Podatkov, ki niso potrebni zaradi vrste biocidnega pripravka ali njegove načrtovane uporabe, ni treba navajati. Enako velja, če podatkov ni mogoče navesti, ker to ni potrebno iz znanstvenih razlogov, ali ker ni tehnično izvedljivo. V takih primerih je treba predložiti utemeljitev, ki je sprejemljiva za urad. Taka utemeljitev je lahko obstoj okvirne formulacije, v katero ima predlagatelj pravico vpogledati. 3. Informacije je mogoče pridobiti iz obstoječih podatkov, če se uradu predloži ustrezna obrazložitev. Za zmanjšanje obsega poskusov na živalih je treba čim večkrat uporabiti določbe zakona o zaščiti živali. Zahteve glede dokumentacije I. Predlagatelj II. Opis biocidnega pripravka III. Fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti biocidnega pripravka IV. Postopki za določanje in analizo biocidnega pripravka V. Načrtovane uporabe biocidnega pripravka in učinkovitost pri teh uporabah VI. Toksikološki podatki o biocidnem pripravku (poleg podatkov o biocidni snovi) VII. Ekotoksikološki podatki o biocidnem pripravku (poleg podatkov o biocidni snovi) VIII. Ukrepi, potrebni za zaščito človeka, živali in okolja IX. Razvrščanje, pakiranje in označevanje X. Povzetek in ocena II. do IX. poglavja Vlogi je treba priložiti naslednje podatke, ki podpirajo gornje točke I. PREDLAGATELJ 1.1 Ime in naslov itd. 1.2 Proizvajalec biocidnega pripravka in biocidih snovi (imena, naslovi, vključno s krajem obrata(ov)) II. OPIS BIOCIDNEGA PRIPRAVKA 2.1 Blagovna znamka ali predlagana blagovna znamka in proizvajalčeva razvojna šifra pripravka, če je primerno 2.2 Podrobni količinski in kakovostni podatki o sestavi biocidnega pripravka, na primer biocidnih snovi, nečistot, dodatkov, neaktivnih sestavin 2.3 Agregatno stanje in vrsta biocidnega pripravka, na primer koncentrat za emulzijo, močljiv prašek, raztopina III. FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIČNE LASTNOSTI BIOCIDNEGA PRIPRAVKA 3.1 Videz (agregatno stanje, barva) 3.2 Eksplozivne lastnosti 3.3 Oksidativne lastnosti 3.4 Plamenišče in druge oznake vnetljivosti ali samovžiga 3.5 Kislost/bazičnost in, po potrebi, pH vrednost (1 % v vodi) 3.6 Relativna gostota 3.7 Obstojnost pri shranjevanju - obstojnost in rok uporabnosti. Učinki svetlobe, temperature in vlage na tehnične lastnosti biocidnega pripravka; reaktivnost na embalažo 3.8 Tehnične lastnosti biocidnega pripravka, na primer stopnja higroskopičnosti, penjenje, sipkost, pretočnost in sposobnost upraševanja 3.9 Fizikalna in kemijska združljivost z drugimi pripravki, vključno z drugimi biocidnimi pripravki, za kombinacijo katerih bo izdano dovoljenje za uporabo IV. POSTOPKI ZA DOLOČANJE IN ANALIZO BIOCIDNEGA PRIPRAVKA 4.1 Analitske metode za določanje koncentracije biocidnih snovi v biocidnem pripravku 4.2 Če niso zajete v določbah iz odstavka 4.2 priloge IIA, analitske metode, vključno z odstotki izkoristka in območjem določanja toksikološko in ekotoksikološko pomembnih sestavin biocidnega pripravka in/ali njegovih ostankov (kjer je primerno) v/na: a) tleh b) zraku c) vodi (vključno s pitno vodo) d) telesnih tekočinah in tkivih živali in človeka e) tretirani hrani ali krmi V. NAČRTOVANE UPORABE BIOCIDNEGA PRIPRAVKA IN UČINKOVITOST PRI TEH UPORABAH 5.1. Vrsta pripravka in predvideno področje uporabe 5.2. Način uporabe, vključno z opisom uporabljenega sistema 5.3. Odmerek in, če je primerno, končna koncentracija biocidnega pripravka in biocidne snovi v sistemu, v katerem bo uporabljen pripravek, na primer v vodi za hlajenje, površinski vodi, vodi za ogrevanje 5.4. Število in pogostnost uporabe in, kjer je ustrezno, posebni podatki o različnih zemljepisnih legah, klimatskih razlikah in/ali potrebni karenci za zaščito človeka in živali 5.5 Uporaba, na primer fungicid, rodenticid, insekticid, baktericid 5.6 Škodljivi organizmi, ki jih je treba zatirati in proizvodi, organizmi ali predmeti, ki jih je treba zaščititi 5.7 Učinki na ciljne organizme 5.8 Način delovanja (vključno z zapoznelim delovanjem), če to ni zajeto v določbah iz odstavka 5.4 priloge IIA 5.9. Uporabnik: industrijski, poklicni, za splošno uporabo Podatki o učinkovitosti 5.10. Predlagano besedilo na etiketi pripravka vsebuje podatke o učinkovitosti, ki podpirajo to besedilo, vključno z uporabljenimi standardnimi protokoli, laboratorijskimi preskusi ali preskusi na prostem, kjer je primerno 5.11. Druge znane omejitve glede učinkovitosti, vključno z odpornostjo VI. TOKSIKOLOŠKE RAZISKAVE 6.1 Akutna toksičnost V raziskavah 6.1.1 do 6.1.3 je treba biocidne pripravke, ki niso plini, preskušati vsaj na dva načina; eden od njiju naj bo oralna uporaba. Izbira drugega načina je odvisna od vrste pripravka in verjetnega načina izpostavljenosti človeka. Pline in hlapne tekočine je treba preskušati z vdihavanjem. 6.1.1 Oralna 6.1.2 Dermalna 6.1.3 Z vdihavanjem 6.1.4 Pri biocidnih pripravkih, za katere bi se naj izdalo dovoljenje za uporabo z drugimi biocidnimi pripravki, je treba, kjer je mogoče, preskusiti mešanico pripravkov v zvezi z akutno dermalno toksičnostjo in draženjem kože in oči, kar je ustrezno. 6.2 Draženje kože in oči 6.3 Občutljivost kože 6.4 Podatki o dermalni absorpciji 6.5 Razpoložljivi toksikološki podatki o pogojno nevarnih snoveh 6.6 Podatki o izpostavljenosti človeka in delavca/uporabnika biocidnemu pripravku Kjer je potrebno, se preskus(i), opisan(i) v prilogi IIA, zahteva(jo) za toksikološko pomembne nebiocidne snovi v pripravku. VII. EKOTOKSIKOLOŠKE RAZISKAVE 7.1 Predvideni vplivi na okolje pri načrtovani uporabi 7.2 Podatki o ekotoksičnosti biocidne snovi v pripravku, kadar o tem ni mogoče sklepati iz podatkov o sami biocidni snovi 7.3 Razpoložljivi ekotoksikološki podatki o ekotoksikološko pomembnih nebiocidnih snoveh (tj. pogojno nevarnih snoveh), na primer podatki iz varnostnih listov VIII. UKREPI, POTREBNI ZA ZAŠČITO ČLOVEKA, ŽIVALI IN OKOLJA 8.1 Priporočeni postopki in varnostni ukrepi za rokovanje, uporabo, shranjevanje, prevoz ali v primeru požara 8.2 Specifično zdravljenje ob nesrečah, na primer prva pomoč, protistrupi, medicinsko zdravljenje, če je na voljo; nujni ukrepi za zaščito okolja, če to ni zajeto v odstavku 8.3 priloge IIA 8.3 Postopki čiščenja opreme za nanašanje (če obstajajo) 8.4 V primeru požara opis produktov zgorevanja 8.5 Postopki za ravnanje z odpadki biocidnih pripravkov in njihovo embalažo za industrijo, poklicne uporabnike in splošno uporabo, na primer možnosti recikliranja, nevtralizacije, pogoji za nadzorovan izpust in sežig 8.6 Možnost uničenja ali dekontaminacije po izpustu v: a) zrak b) vodo, vključno s pitno vodo c) tla 8.7 Opažanja o neželenih ali nenačrtovanih stranskih učinkih, npr. pri koristnih in drugih neciljnih organizmih 8.8 Navedite repelente ali ukrepe za nadzorovanje stopnje toksičnosti za preprečevanje delovanja pripravka na neciljne organizme IX. RAZVRŠČANJE, PAKIRANJE IN OZNAČEVANJE - Predlogi za pakiranje in označevanje - Predlogi za varnostne liste, kjer je primerno - Utemeljitev razvrščanja in označevanja v skladu z načeli v 19. členu tega pravilnika Simboli za nevarnost Oznake za nevarnost Standardni opozorilni stavki Standardni obvestilni stavki Embalaža (vrsta, material, velikost itd.), združljivost pripravka s predlaganimi materiali za embalažo X. POVZETEK IN OCENA II. DO IX. POGLAVJA DOKUMENTACIJE Opombe: (1) Preskus draženja oči ni potreben, če je dokazano, da ima biocidni pripravek možne jedke lastnosti.
PRILOGA IIIA ZBIRKA DODATNIH PODATKOV ZA BIOCIDNE SNOVI KEMIJSKE SNOVI 1. V dokumentaciji o biocidnih snoveh morajo biti zajete najmanj vse točke, ki so navedene v "Zahtevah glede dokumentacije". Odgovori naj bodo podprti s podatki. Zahteve glede dokumentacije naj bodo v skladu s tehničnim razvojem. 2. Podatkov, ki niso potrebni zaradi vrste biocidnega pripravka ali njegove načrtovane uporabe, ni treba navajati. Enako velja, če podatkov ni mogoče navesti, ker to ni potrebno iz znanstvenih razlogov ali ker ni tehnično izvedljivo. V takih primerih je treba predložiti utemeljitev, ki je sprejemljiva za pristojni organ. Taka utemeljitev je lahko obstoj okvirne formulacije, v katero ima prosilec pravico vpogledati. III. FIZIKALNE IN KEMIJSKE LASTNOSTI 1. Topnost v organskih topilih, vključno z vplivom temperature na topnost 2. Obstojnost v organskih topilih, ki se uporabljajo v biocidnih pripravkih, in določitev pomembnih razgradnih produktov IV. ANALITSKE METODE ZA UGOTAVLJANJE IN DOLOČANJE 1. Analitske metode, vključno z odstotki izkoristka in mejami določanja za biocidne snovi in za njihove ostanke in, kjer je pomembno, v/na hrani in krmi/krmilih ter drugih izdelkih VI. TOKSIKOLOŠKE IN METABOLIČNE RAZISKAVE 1. Raziskava nevrotoksičnosti Če je biocidna snov organofosforna spojina, ali če so prisotne druge indikacije, da bi biocidna snov utegnila imeti nevrotoksične lastnosti, se zahtevajo raziskave nevrotoksičnosti. Uporabljena vrsta za preskuse je odrasla kokoš, razen če se dokaže, da je primernejša kaka druga vrsta. Če je primerno, so potrebni preskusi zapoznele nevrotoksičnosti. Če je ugotovljeno delovanje acetilholin-esteraze, je treba preučiti možnost izvedbe preskusa ugotavljanja zaviralnega delovanja antidotov. 2. Toksični učinki na živino in hišne ljubljenčke 3. Ocena izpostavljenosti človeka biocidni snovi 4. Hrana in krma/krmila Za biocidno snov v pripravkih, ki se bodo uporabljali v prostorih, kjer se pripravlja, konzumira ali shranjuje hrana za ljudi, ali kjer se pripravlja, konzumira ali shranjuje krma/krmila za živali, so obvezni preskusi, navedeni v prvem delu XI. poglavja. 5. Če so potrebni kaki drugi preskusi v zvezi z izpostavljenostjo človeka biocidni snovi v predlaganih biocidnih pripravkih, se zahtevajo preskusi, navedeni v drugem delu XI. poglavja. 6. Če se bo biocidna snov uporabljala v herbicidnih pripravkih, so obvezni preskusi za oceno toksičnih učinkov presnovkov v tretiranih rastlinah, če se ti razlikujejo od presnovkov, ugotovljenih pri živalih. 7. Raziskava mehanizma delovanja - vse potrebne raziskave za razlago učinkov, ki so navedeni v raziskavah toksičnosti. VII. EKOTOKSIKOLOŠKE RAZISKAVE 1. Preskus akutne toksičnosti na drugem, nevodnem, neciljnem organizmu. 2. Če rezultati ekotoksikoloških raziskav in načrtovane uporabe biocidne snovi kažejo na nevarnost za okolje, so obvezni preskusi, opisani v XII. in XIII. poglavju. 3. Če je rezultat preskusa iz odstavka 7.6.1.2 priloge IIA negativen in če bo biocidna snov verjetno odstranjena v kanalizacijo (odstranjevanje odplak), je obvezen preskus, opisan v delu 4.1 XIII. poglavja. 4. Vsi drugi preskusi biorazgradljivosti, ki so potrebni zaradi rezultatov preskusov iz odstavkov 7.6.1.1 in 7.6.1.2 priloge IIA. 5. Fototransformacija v zraku (metoda ocenjevanja), vključno z določanjem razgradnih produktov. 6. Če rezultati iz odstavkov 7.6.1.2 priloge IIA ali iz 4. odstavka zgoraj kažejo na potrebo po preskusih, ali če je za biocidno snov ves čas značilna majhna ali nična abiotska razgradnja, se zahtevajo preskusi, opisani v XII. poglavju, v delih 1.1 in 2.1 in, kjer je ustrezno, preskusi iz 3. dela. VIII. UKREPI, POTREBNI ZA ZAŠČITO ČLOVEKA, ŽIVALI IN OKOLJA 1. Določitev vseh snovi, ki spadajo med priloge pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi. Opombe (1) Te podatke je treba predložiti za prečiščene biocidne snovi, za katere veljajo navedene specifikacije. (2) Te podatke je treba predložiti za biocidne snovi, za katere veljajo navedene specifikacije. XI. NADALJNJE RAZISKAVE V ZVEZI Z VPLIVOM NA ZDRAVJE ČLOVEKA 1. Raziskave hrane in krme/krmil 1.1 Določitev razgradnih in reakcijskih produktov ter presnovkov biocidne snovi v tretiranih ali kontaminiranih živilih in/ali krmi/krmilih. 1.2 Obnašanje ostankov biocidne snovi, njenih razgradnih produktov in, kjer je ustrezno, njenih presnovkov na tretiranih ali kontaminiranih živilih ali krmi/krmilih, vključno z dinamiko razgradnje. 1.3 Celotno materialno ravnotežje biocidne snovi. Dovolj podatkov o ostankih iz nadzorovanih preskusov, ki pokažejo, da ostanki, za katere je verjetno, da bodo nastali pri načrtovani uporabi, ne bodo ogrožali zdravja človeka ali živali. 1.4 Ocena možne ali dejanske izpostavljenosti človeka biocidni snovi s hrano in na druge načine. 1.5 Če ostanejo ostanki biocidne snovi na krmi/krmilih dalj časa, so obvezne krmne raziskave in raziskave presnove pri živini, da bi lahko ocenili ostanke v hrani živalskega izvora. 1.6 Učinki industrijske predelave in/ali domače priprave na vrsto in količino ostankov biocidne snovi. 1.7 Predlagani sprejemljivi ostanki in obrazložitev njihove sprejemljivosti. 1.8 Vsi drugi razpoložljivi podatki, ki so pomembni. 1.9 Povzetek in ocena podatkov, predloženih v skladu z 1.1 do 1.8. 2. Drugi preskusi v zvezi z izpostavljenostjo človeka Zahtevajo se ustrezni preskusi in primer z utemeljitvijo. XII. NADALJNJE RAZISKAVE KONČNEGA STANJA IN OBNAŠANJA V OKOLJU 1. Končno stanje in obnašanje v tleh 1.1 Hitrost in pot razgradnje, vključno z določitvijo procesov, ki pri tem sodelujejo, in določitev vseh presnovkov in razgradnih produktov v vsaj treh vrstah tal v ustreznih pogojih. 1.2 Absorpcija in desorpcija v vsaj treh vrstah tal in, kjer je primerno, absorpcija in desorpcija presnovkov in razgradnih produktov. 1.3 Mobilnost v vsaj treh vrstah tal in, kjer je ustrezno, mobilnost presnovkov in razgradnih produktov. 1.4 Količina in vrsta vezanih ostankov. 2. Končno stanje in obnašanje v vodi 2.1 Hitrost in pot razgradnje v vodnih sistemih (če to ni zajeto v odstavku 7.6 priloge IIA), vključno z določitvijo presnovkov in razgradnih produktov. 2.2 Absorpcija in desorpcija v vodi (sistemi sedimentov tal) in, kjer je primerno, absorpcija in desorpcija presnovkov in razgradnih produktov. 3. Končno stanje in obnašanje v zraku Če je biocidna snov namenjena uporabi v proizvodih za dimljenje (fumigantih), uporabi v razpršilih, če je hlapna, ali če druge informacije kažejo, da je to pomembno, je treba določiti hitrost in pot razgradnje v zraku, če to ni zajeto v petem delu VII. poglavja. 4. Povzetek in ocena 1., 2. in 3. dela XIII. NADALJNJE EKOTOKSIKOLOŠKE RAZISKAVE 1. Vplivi na ptice 1.1 Akutna oralna toksičnost - teh raziskav ni treba opraviti, če je bila za preskus iz prvega dela VII. poglavja izbrana ptičja vrsta 1.2 Kratkotrajna toksičnost - osemdnevna krmna raziskava na vsaj eni živalski vrsti (razen piščancev) 1.3 Vplivi na razmnoževanje 2. Vplivi na vodne organizme 2.1 Dolgotrajna toksičnost za ustrezno vrsto rib 2.2 Vplivi na razmnoževanje in hitrost rasti pri ustrezni vrsti rib 2.3 Bioakumulacija pri ustrezni vrsti rib 2.4 Razmnoževanje in hitrost rasti vodne bolhe 3. Vplivi na druge neciljne organizme 3.1 Akutna toksičnost za čebele in druge koristne členonožce, na primer za plenilce. Izbrati je treba drug preskusni organizem, kot je bil uporabljen v prvem delu VII. poglavja 3.2 Toksičnost za deževnike in druge neciljne makroorganizme v tleh 3.3 Vplivi na neciljne mikroorganizme v tleh 3.4 Vplivi na druge specifične neciljne organizme (floro in favno), za katere obstaja mnenje, da so ogroženi 4. Drugi vplivi 4.1 Preskus zaviranja (inhibicijski test) dihalne verige mikroorganizmov v aktiviranem mulju 5. Povzetek in ocena 1., 2., 3. in 4. dela
PRILOGA IIIB ZBIRKA DODATNIH PODATKOV ZA BIOCIDNE PRIPRAVKE KEMIJSKI PRIPRAVKI 1. V dokumentaciji o biocidnih pripravkih morajo biti zajete najmanj vse točke, ki so navedene v "Zahtevah glede dokumentacije". Odgovori naj bodo podprti s podatki. Zahteve glede dokumentacije naj bodo v skladu s tehničnim razvojem. 2. Podatkov, ki niso potrebni zaradi vrste biocidnega pripravka ali njegove načrtovane uporabe, ni treba navajati. Enako velja, če podatkov ni mogoče navesti, ker to ni potrebno iz znanstvenih razlogov, ali ker ni tehnično izvedljivo. V takih primerih je treba predložiti utemeljitev, ki je sprejemljiva za pristojni organ. Taka utemeljitev je lahko tudi obstoj okvirne formulacije, v katero ima prosilec pravico vpogledati. 3. Podatke je mogoče pridobiti iz obstoječih podatkov, če se pristojnemu organu predloži ustrezna obrazložitev. Za zmanjšanje obsega preskusov na živalih je treba čim večkrat uporabiti predvsem določbe pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju pripravkov. XI. NADALJNJE RAZISKAVE V ZVEZI Z VPLIVOM NA ZDRAVJE ČLOVEKA 1. Raziskave hrane in krme/krmil 1.1 Če ostanejo ostanki biocidnega pripravka na krmi/krmilih dalj časa, se zahtevajo krmne raziskave in raziskave presnove pri živini, da bi lahko ocenili ostanke v hrani živalskega izvora. 1.2 Učinki industrijske predelave in/ali domače priprave na vrsto in količino ostankov biocidnega pripravka. 2. Drugi preskusi v zvezi z izpostavljenostjo človeka Za biocidni pripravek se zahtevajo ustrezni preskusi in primer z utemeljitvijo. XII. NADALJNJE RAZISKAVE OBNAŠANJA V OKOLJU IN VPLIVA NANJ 1. Kjer je potrebno, vsi podatki, ki se zahtevajo v XII. poglavju priloge IIIA 2. Preskusi za porazdelitev in razgradnjo v: a) tleh b) vodi c) zraku. Zahteve glede preskusov iz prve in druge točke zgoraj veljajo le za ekotoksikološko pomembne sestavine biocidnega pripravka. XIII. NADALJNJE EKOTOKSIKOLOŠKE RAZISKAVE 1. Vplivi na ptice 1.1 Akutna oralna toksičnost, če tovrstne raziskave niso bile že opravljene v skladu s VII. poglavjem priloge IIB 2. Vplivi na vodne organizme 2.1 Kadar se pripravek uporablja na površinskih vodah, v njih ali blizu njih 2.1.1 Posebne raziskave na ribah in drugih vodnih organizmih 2.1.2 Podatki o ostankih biocidne snovi v ribah, vključno s podatki o toksikološko pomembnih presnovkih 2.1.3 Raziskave, navedene v delih 2.1, 2.2, 2.3 in 2.4 XIII. poglavja priloge IIIA, se lahko zahtevajo za pomembne sestavine biocidnega pripravka 2.2 Če se biocidni pripravek razpršuje v bližini površinskih voda, se lahko zahteva raziskava o nanosu pripravka, da bi ocenili tveganja za vodne organizme v naravnih pogojih. 3. Vplivi na druge neciljne organizme 3.1 Toksičnost za kopenske vretenčarje razen ptic 3.2 Akutna toksičnost za čebele 3.3 Vplivi na koristne členonožce razen čebel 3.4 Vplivi na deževnike in druge neciljne makroorganizme v tleh 3.5 Vplivi na neciljne mikroorganizme v tleh 3.6 Vplivi na druge specifične neciljne organizme (floro in favno), ki so ogroženi 3.7 Če je biocidni pripravek v obliki vabe ali zrnc 3.7.1 Nadzorovani poskusi za oceno tveganja za neciljne organizme v naravnih pogojih 3.7.2 Raziskave o tem, ali in kako lahko neciljni organizmi, za katere obstaja mnenje, da so ogroženi, požro biocidni pripravek 4. Povzetek in ocena 1., 2. in 3. dela
PRILOGA IVA ZBIRKA PODATKOV ZA BIOCIDNE SNOVI GLIVE, MIKROORGANIZMI IN VIRUSI 1. V dokumentaciji o aktivnih organizmih morajo biti zajete najmanj vse točke, ki so navedene v "Zahtevah glede dokumentacije". Odgovori naj bodo podprti s podatki. Zahteve glede dokumentacije naj bodo v skladu s tehničnim razvojem. 2. Podatkov, ki niso potrebni zaradi vrste biocidnega pripravka ali njegove načrtovane uporabe, ni treba navajati. Enako velja, če podatkov ni mogoče navesti, ker to ni potrebno iz znanstvenih razlogov, ali ker ni tehnično izvedljivo. V takih primerih je treba predložiti utemeljitev, ki je sprejemljiva za pristojni organ. Taka utemeljitev je lahko obstoj okvirne formulacije, v katero ima predlagatelj pravico vpogledati. Zahteve glede dokumentacije I. Podatki o predlagatelju II. Opis aktivnega organizma III. Izvor aktivnega organizma IV. Postopki za ugotavljanje in določanje organizma V. Biološke lastnosti aktivnega organizma, vključno s patogenostjo in infektivnostjo pri ciljnih in neciljnih organizmih, vključno s človekom VI. Učinkovitost in načrtovane uporabe VII. Toksikološke lastnosti pri človeku in živalih, vključno s presnovo toksinov VIII. Ekotoksikološke lastnosti, vključno z obnašanjem organizmov in toksinov, ki jih proizvajajo, v okolju in vplivom nanj IX. Ukrepi, potrebni za zaščito človeka, neciljnih organizmov in okolja X. Razvrščanje in označevanje XI. Povzetek in ocena II. do X. poglavja Dokumentaciji je treba priložiti naslednje podatke, ki podpirajo gornje točke: I. PREDLAGATELJ 1.1 Predlagatelj (ime, naslov itd.). 1.2 Proizvajalec (ime, naslov, kraj proizvodnega obrata) II. OPIS ORGANIZMA 2.1 Splošno ime organizma (tudi druga in prej veljavna imena) 2.2 Taksonomska oznaka in sev, ki pove, ali gre za izhodiščni sev ali za mutirani sev; pri virusih: taksonomska oznaka organizma, serotip, sev ali mutant 2.3 Zbirka in referenčna številka kulture, če je ta shranjena 2.4 Metode, postopki in merila za ugotavljanje prisotnosti in opis organizma (na primer morfologija, biokemija, serologija itd.) III. IZVOR ORGANIZMA 3.1 Pojavljanje v naravi ali drugače 3.2 Postopki za osamitev organizma ali aktivnega seva 3.3 Postopki gojenja 3.4 Proizvodni postopki, vključno s podatki o ukrepih za preprečevanje uhajanja organizmov iz sistemov in s postopki za ohranjanje kakovosti in zagotavljanje enotnega izvora aktivnega organizma. Pri mutiranih sevih je treba navesti podrobne podatke o pridobivanju in osamitvi, vključno z vsemi znanimi razlikami med mutiranimi in izhodiščnimi sevi ter prostoživečimi sevi 3.5 Sestava končne formulacije pripravka aktivnega organizma, tj. izvor, čistota, opis, lastnosti, vsebnost nečistot in nepomembnih organizmov 3.6 Postopki za preprečevanje kontaminacije izhodiščnih sevov in izgube virulence izhodiščnega seva 3.7 Postopki za ravnanje z odpadki IV. POSTOPKI ZA UGOTAVLJANJE IN DOLOČANJE ORGANIZMA 4.1 Postopki za ugotavljanje prisotnosti in opis organizma 4.2 Postopki za ugotavljanje identitete in čistosti izhodiščnega seva, iz katerega se pridobivajo serije, in dobljeni rezultati, vključno s podatki o spremenljivosti 4.3 Postopki za prikaz mikrobiološke čistosti končnega izdelka in prikaz, da so neželeni mikroorganizmi na sprejemljivi ravni; dobljeni rezultati in podatki o spremenljivosti 4.4 Postopki, ki se uporabljajo kot dokaz, da v biocidni snovi ni patogenih organizmov za človeka ali druge sesalce v obliki neželenih organizmov, vključno s - pri protozojih in glivah - vplivi temperature (35 stopinj C in druge ustrezne temperature) 4.5 Postopki za ugotavljanje živih in neživih ostankov (na primer toksinov) v ali na tretiranih pripravkih, hrani, krmi/krmilih in telesnih tekočinah ter tkivih živali in človeka v tleh, vodi in zraku, kar je ustrezno V. BIOLOŠKE LASTNOSTI ORGANIZMA 5.1 Opis razvoja organizma in njegove uporabe, vključno z znanimi podatki o njegovih splošnih naravnih danostih in, če je primerno, o njegovi geografski razširjenosti 5.2 Povezava z obstoječimi povzročitelji bolezni pri vretenčarjih, nevretenčarjih, rastlinah ali drugih organizmih 5.3 Vplivi na ciljni organizem. Patogenost ali vrsta antagonizma do gostitelja. Prikazani morajo biti podrobni podatki o obsegu posebnih lastnosti gostitelja 5.4 Prenosljivost, infektivni odmerek in način delovanja, vključno s podatki o prisotnosti, odsotnosti ali nastajanju toksinov z informacijami, če je primerno, o njihovi vrsti, opisu, kemijski zgradbi, obstojnosti in moči 5.5 Možni vplivi na neciljne organizme, ki so v bližnjem sorodstvu s ciljnim organizmom, vključno z infektivnostjo, patogenostjo in prenosljivostjo 5.6 Prenosljivost na druge neciljne organizme 5.7 Drugi biološki vplivi na neciljne organizme pri pravilni uporabi biocida 5.8 Infektivnost in obstojnost pri pravilni uporabi 5.9 Genetska obstojnost pri predlagani uporabi v naravnem okolju 5.10 Patogenost in infektivnost za človeka in živali pri imunosupresiji 5.11 Patogenost in infektivnost za znane parazite/plenilce ciljnih vrst VI. UČINKOVITOST IN NAČRTOVANE UPORABE 6.1 Zatiranje škodljivih organizmov ter materiali, snovi, organizmi ali pripravki, ki jih je treba obdelati ali zaščititi 6.2 Načrtovane uporabe (na primer insekticid, dezinfekcijsko sredstvo, sredstvo za preprečevanje naselitve organizmov na površini, ki je v stiku z vodo itd.) 6.3 Podatki ali ugotovitve o neželenih ali nenačrtovanih stranskih učinkih 6.4 Podatki o pojavu ali možnem pojavu odpornosti in možni načini ukrepanja 6.5 Preprečevanje vplivov na ciljne organizme 6.6 Kategorija uporabnika VII. TOKSIKOLOŠKE IN METABOLIČNE RAZISKAVE 7.1 Akutna toksičnost Če enkratni odmerki ne dajo ustreznih rezultatov, je treba opraviti preskuse za določanje razpona, da bi ugotovili, ali obstajajo zelo strupena sredstva in kakšna je njihova infektivnost 1) oralna 2) dermalna 3) z vdihavanjem 4) draženje kože in, po potrebi, draženje oči 5) senzibilizacija kože in, kjer je potrebno, senzibilizacija dihal in 6) pri virusih in viroidih, poskusi na celičnih kulturah z uporabo prečiščene kulture infektivnega virusa in primarnih celičnih kultur sesalcev, ptic in rib 7.2 Subkronična toksičnost (ki ne povzroča trajnih posledic) 40-dnevna raziskava na dveh vrstah, ena vrsta glodalec in druga neglodalec 1) oralna uporaba 2) drugi načini (vdihavanje, dermalna uporaba), kar je primerno, ter 3) pri virusih in viroidih preskus infektivnosti, ki se opravi na živem organizmu (biološki preskus) na ustrezni celični kulturi vsaj sedem dni po uporabi na poskusnih živalih 7.3 Kronična toksičnost (ki povzroča trajne posledice) Dve vrsti, ena glodalci in druga drugi sesalci, oralna uporaba, če ne obstaja kak drug ustreznejši način 7.4 Raziskava rakotvornosti Se lahko združi z raziskavami v 6.3. Uporabi se en glodalec in druga vrsta sesalca 7.5 Raziskave mutagenosti Kot je navedeno v delu 6.6 VI. poglavja priloge IIA 7.6 Toksičnost za razmnoževanje Preskus teratogenosti - kunec in še ena glodalska vrsta. Raziskava plodnosti na eni živalski vrsti, najmanj dve generaciji, samci in samice 7.7 Raziskave metabolizma Osnovna toksikokinetika, absorpcija (vključno z dermalno absorpcijo), razporeditev in izločanje pri sesalcih ter prikaz natančne poti presnove 7.8 Raziskave nevrotoksičnosti: se zahtevajo tam, kjer obstaja kakršnakoli indikacija o delovanju acetilholin-esteraze ali o drugih nevrotoksičnih učinkih. Po potrebi se opravijo preskusi zapoznele nevrotoksičnosti na odraslih kokoših. 7.9 Raziskave imunotoksičnosti (na primer alergenosti) 7.10 Raziskave o naključni izpostavljenosti: se zahtevajo, če je biocidna snov sestavina proizvodov, ki se uporabljajo tam, kjer se pripravlja, konzumira ali shranjuje hrana za ljudi ali krma/krmila za živali, in kjer je verjetno, da bodo ljudje, živina ali hišni ljubljenčki izpostavljeni tretiranim področjem ali materialu 7.11 Podatki o izpostavljenosti ljudi, ki vključujejo: 1) anonimne medicinske podatke (če so na voljo), razen osebnih podatkov 2) zdravstvene kartoteke, podatke o zdravstvenem nadzoru osebja v proizvodnih obratih (če so na voljo) 3) epidemiološke podatke (če so na voljo) 4) podatke o zastrupitvah 5) specifične znake in simptome zastrupitve ter analitične preskuse in diagnozo zastrupitve 6) predlagano zdravljenje pri zastrupitvah in prognoze 7.12 Povzetek toksikologije pri sesalcih in sklepi, vključno s koncentracijo, pri kateri niso opazni neželeni učinki (NOAEL), koncentracijo, pri kateri niso opazni učinki (NOEL) in, če je ustrezno, ADI; skupna ocena ob upoštevanju vseh toksikoloških podatkov in podatkov o patogenosti in infektivnosti ter vseh drugih podatkov v zvezi z aktivnimi organizmi. Kjer je mogoče, je treba v povzetek vključiti predlagane ukrepe za zaščito uporabnika VIII. EKOTOKSIKOLOŠKE RAZISKAVE 8.1 Akutna toksičnost pri ribah 8.2 Akutna toksičnost pri vodni bolhi (Daphnia magna) 8.3 Vplivi na rast alg (inhibicijski preskus) 8.4 Akutna toksičnost pri drugem, nevodnem, neciljnem organizmu 8.5 Patogenost in infektivnost pri čebelah in deževnikih 8.6 Akutna toksičnost in/ali patogenost ter infektivnost pri drugih neciljnih organizmih, za katere obstaja mnenje, da so ogroženi 8.7 Vplivi (če so prisotni) na drugo floro in favno Obnašanje v okolju in vpliv nanj 8.8 Če nastajajo toksini, je treba navesti podatke, kot je opisano v delih 7.1 do 7.5 VII. poglavja priloge IIA 8.9 Razširjenost, mobilnost, razmnoževanje, obstojnost v zraku, tleh in vodi 8.10 Če nastajajo toksini, je treba navesti podatke, kot je opisano v delih 7.6 do 7.8 VII. poglavja priloge IIA IX. UKREPI, POTREBNI ZA ZAŠČITO ČLOVEKA, NECILJNIH ORGANIZMOV IN OKOLJA 9.1 Postopki in varnostni ukrepi pri shranjevanju, rokovanju, prevozu in uporabi, pri požaru ali ob drugi morebitni nesreči 9.2 Vse okoliščine ali pogoji v okolju, v katerih se aktivni organizem ne sme uporabljati 9.3 Možnost nevtralizacije infektivnih učinkov aktivnega organizma in vsi za to potrebni postopki 9.4 Posledice kontaminacije zraka, tal in vode, predvsem pitne vode 9.5 Nujni ukrepi v primeru nesreč 9.6 Postopki za ravnanje z odpadki, v katerih je aktivni organizem, vključno z izluževalnim preskusom pri odlaganju 9.7 Možnost uničenja ali dekontaminacije po izpustu v naslednje sestavine okolja: zrak, vodo, tla in drugo (če je primerno) X. RAZVRŠČANJE IN OZNAČEVANJE Predlogi za uvrstitev v eno od skupin nevarnosti, opisanih v predpisu o zaščiti delavcev pred tveganjem izpostavljenosti biološkim sredstvom pri delu. XI. POVZETEK IN OCENA II. DO X. POGLAVJA
PRILOGA IVB ZBIRKA PODATKOV ZA BIOCIDNE PRIPRAVKE GLIVE, MIKROORGANIZMI IN VIRUSI 1. V dokumentaciji o biocidnih pripravkih morajo biti zajete najmanj vse točke, ki so navedene v "Zahtevah glede dokumentacije". Odgovori naj bodo podprti s podatki. Zahteve glede dokumentacije naj bodo v skladu s tehničnim razvojem. 2. Podatkov, ki niso potrebni zaradi vrste biocidnega pripravka ali njegove nenačrtovane uporabe, ni treba navajati. Enako velja, če podatkov ni mogoče navesti, ker to ni potrebno iz znanstvenih razlogov ali ker ni tehnično izvedljivo. V takih primerih je treba predložiti utemeljitev, ki je sprejemljiva za pristojni organ. Taka utemeljitev je lahko tudi obstoj okvirne formulacije, v katero ima predlagatelj pravico vpogledati. 3. Informacije je mogoče pridobiti iz obstoječih podatkov, če se pristojnemu organu predloži ustrezna obrazložitev. Za zmanjšanje obsega poskusov na živalih je treba predvsem čim večkrat uporabiti določbe zakona o zaščiti živali. Zahteve glede dokumentacije I. Predlagatelj II. Opis in sestava biocidnega pripravka III. Tehnične lastnosti biocidnega pripravka in vse biocidne lastnosti, poleg tistih, ki so značilne za aktivni organizem IV. Postopki za določanje in analizo biocidnega pripravka V. Načrtovane uporabe biocidnega pripravka in učinkovitost pri teh uporabah VI. Toksikološki podatki o biocidnem pripravku (poleg podatkov o aktivnem organizmu) VII. Ekotoksikološki podatki o biocidnem pripravku (poleg podatkov o aktivnem organizmu) VIII. Ukrepi, potrebni za zaščito človeka, neciljnih organizmov in okolja IX. Razvrščanje, pakiranje in označevanje biocidnega pripravka X. Povzetek in ocena II. do IX. poglavja Vlogi je treba priložiti naslednje podatke, ki podpirajo gornje točke: I. PREDLAGATELJ 1.1 Ime in naslov itd. 1.2 Proizvajalci biocidnih pripravkov in aktivnih organizmov, vključno s krajem proizvodnih obratov II. OPIS BIOCIDNEGA PRIPRAVKA 2.1 Blagovna znamka ali predlagana blagovna znamka in proizvajalčeva razvojna šifra biocidnega pripravka, če je primerno 2.2 Podrobni količinski in kakovostni podatki o sestavi biocidnega pripravka (aktivni organizmi, neaktivne sestavine, nepomembni organizmi itd.) 2.3 Agregatno stanje in vrsta biocidnega pripravka, na primer koncentrat za emulzijo, močljiv prašek itd. 2.4 Koncentracija aktivnega organizma v uporabljenem materialu III. TEHNIČNE IN BIOLOŠKE LASTNOSTI 3.1 Videz (barva in vonj) 3.2 Shranjevanje - obstojnost in rok uporabe. Učinki svetlobe, temperature, načinov pakiranja in shranjevanja itd. na ohranitev biološke aktivnosti 3.3 Postopki za določanje shranjevanja in obstojnosti v času uporabnosti 3.4 Tehnične lastnosti biocidnega pripravka 3.4.1 Močljivost 3.4.2 Penjenje 3.4.3 Sposobnost tvorbe suspenzije in obstojnost suspenzije 3.4.4 Mokra in suha sejalna analiza 3.4.5 Razporeditev delcev po velikosti, vsebnost prahu/finih delcev, lomljivost in krušljivost 3.4.6 Pri zrncih sejalna analiza in znaki razporeditve zrnc po teži, vsaj pri frakciji, v kateri so delci večji od 1 mm 3.4.7 Vsebnost aktivne snovi v/na delih vabe, v/na zrncih ali tretiranem materialu 3.4.8 Sposobnost emulgiranja, ponovnega emulgiranja, obstojnost emulzije 3.4.9 Sipkost, pretočnost, sposobnost upraševanja 3.5 Fizikalna in kemijska združljivost z drugimi pripravki, vključno z biocidnimi pripravki, s katerimi se bo pripravek uporabljal po izdaji dovoljenja 3.6 Močljivost, oprijemljivost in porazdelitev po uporabi 3.7 Vse spremembe bioloških lastnosti organizma so posledica formulacije, predvsem spremembe v patogenosti ali infektivnosti IV. POSTOPKI ZA DOLOČANJE IN ANALIZO 4.1 Analitski postopki za ugotavljanje sestave biocidnega pripravka 4.2 Postopki za ugotavljanje ostankov (npr. biološki test) 4.3 Postopki za prikaz mikrobiološke čistosti biocidnega pripravka 4.4 Postopki, ki se uporabljajo kot dokaz, da v biocidnem pripravku ni patogenov za človeka in drugih patogenov za sesalce, ali če je potrebno, da ni patogenov, ki bi bili škodljivi za neciljne organizme in okolje 4.5 Postopki, ki se uporabljajo za zagotavljanje enakih lastnosti pripravka in preskusne metode za njegovo standardizacijo V. NAČRTOVANE UPORABE IN UČINKOVITOST PRI TEH UPORABAH 5.1 Uporaba Vrsta izdelka (na primer sredstvo za zaščito lesa, insekticid itd.) 5.2 Podrobni podatki o načrtovani uporabi (npr. vrste nadzorovanih škodljivih organizmov, materiali, ki jih je treba obdelati itd.) 5.3 Pogostnost uporabe in velikost odmerkov 5.4 Kadar je potrebno zaradi rezultatov preskusov, vse posebne okoliščine ali razmere v okolju, v katerih se pripravek sme ali ne sme uporabljati 5.5 Način uporabe 5.6 Število in časovni razpored uporabe 5.7 Predlagana navodila za uporabo Podatki o učinkovitosti 5.8 Predhodni preskusi za ugotavljanje razpona 5.9 Preskusi na prostem 5.10 Podatki o možnem razvoju odpornosti 5.11 Vplivi na kakovost tretiranih materialov ali pripravkov VI. PODATKI O TOKSIČNOSTI POLEG PODATKOV, KI SE ZAHTEVAJO ZA AKTIVNI ORGANIZEM 6.1 Enkratni oralni odmerek 6.2 Enkratni perkutani odmerek 6.3 Vdihavanje 6.4 Draženje kože in, kjer je primerno, draženje oči 6.5 Občutljivost kože 6.6 Razpoložljivi toksikološki podatki o neaktivnih snoveh 6.7 Izpostavljenost delavca/uporabnika 6.7.1 Perkutana absorpcija/inhalacija v odvisnosti od formulacije in načina uporabe 6.7.2 Verjetna izpostavljenost delavca/uporabnika v razmerah na prostem, vključno s kvantitativno analizo izpostavljenosti, kjer je potrebno VII. PODATKI O EKOTOKSIČNOSTI POLEG PODATKOV, KI SE ZAHTEVAJO ZA AKTIVNI ORGANIZEM 7.1 Opažanja o neželenih ali nenačrtovanih stranskih učinkih, na primer na koristne in druge neciljne organizme, ali o obstojnosti v okolju VIII. UKREPI, KI JIH JE TREBA SPREJETI ZA ZAŠČITO ČLOVEKA, NECILJNIH ORGANIZMOV IN OKOLJA 8.1 Priporočeni postopki in varnostni ukrepi v zvezi z rokovanjem, shranjevanjem, prevozom in uporabo 8.2 Delovne karence, potrebne karence ali drugi varnostni ukrepi za zaščito človeka in živali 8.3 Nujni ukrepi v primeru nesreče 8.4 Postopki za uničenje ali dekontaminacijo biocidnega pripravka in njegove embalaže IX. RAZVRŠČANJE, PAKIRANJE IN OZNAČEVANJE 9.1 Predlogi z utemeljitvijo za razvrščanje, pakiranje in označevanje I) V zvezi z nebiološkimi sestavinami pripravka v skladu s pravilnikom o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov Simboli za nevarnost Oznake za nevarnost Opozorilni stavki Obvestilni stavki II) Za aktivne organizme: označevanje z navedbo ustrezne skupine nevarnosti, kot je opisano v predpisu o zaščiti delavcev pred tveganjem izpostavljenosti biološkim sredstvom pri delu 9.2 Embalaža (vrsta, material, velikost itd.), združljivost biocidnega pripravka s predlaganimi materiali za embalažo 9.3 Vzorci predlagane embalaže X. POVZETEK II. do IX. POGLAVJA
PRILOGA V VRSTE BIOCIDNIH PRIPRAVKOV IN NJIHOVI OPISI, KOT JE NAVEDENO V TOČKI (B) 2. ČLENA TEGA PRAVILNIKA Med te vrste pripravkov ne spadajo pripravki, zajeti v 3. členu zakona o kemikalijah. 1. GLAVNA SKUPINA: Dezinfekcijska sredstva in splošni biocidni pripravki Med te vrste pripravkov ne spadajo pripravki za čiščenje, ki niso bili izdelani z namenom, da bi imeli biocidni učinek, med drugim tekočine za pomivanje, praški in podobni izdelki. 1. vrsta izdelkov: biocidni pripravki za človekovo osebno higieno Izdelki iz te skupine so biocidni pripravki, ki se uporabljajo za človekovo osebno higieno. 2. vrsta izdelkov: razkužila in drugi biocidni pripravki za zasebne površine in površine, namenjene javnemu zdravstvu Pripravki, ki se uporabljajo za razkuževanje zraka, površin, materialov, opreme in pohištva, in ki se ne uporabljajo v neposrednem stiku s hrano ali krmo/krmili v zasebnih, javnih in industrijskih območjih, vključno z bolnišnicami, ter pripravki, ki se uporabljajo kot algicidi. Med področja uporabe spadajo, med drugim, plavalni bazeni, akvariji, kopalne in druge vode; klimatske naprave; stene in tla v zdravstvenih in drugih ustanovah; kemična stranišča, odpadne vode, odpadki iz bolnišnic, prst ali drugi substrati (na igriščih). 3. vrsta izdelkov: veterinarsko higienski biocidni pripravki Izdelki v tej skupini so biocidni pripravki, ki se uporabljajo za veterinarske higienske namene, vključno s pripravki, ki se uporabljajo v območjih, na katerih so živali nastanjene, kjer začasno bivajo, ali na sredstvih za prevoz živali. 4. vrsta izdelkov: dezinfekcijska sredstva za območja s hrano in krmo/krmili Pripravki, ki se uporabljajo za razkuževanje opreme, posod, posod za hrano, orodja, površin ali cevovodov, ki so povezani s proizvodnjo, prevozom, skladiščenjem ali uživanjem hrane, krme/krmil ali pijač (vključno s pitno vodo) za ljudi in živali. 5. vrsta izdelkov: sredstva za razkuževanje pitne vode Pripravki, ki se uporabljajo za razkuževanje (dezinfekcijo) pitne vode (za ljudi in živali). 2. GLAVNA SKUPINA: Sredstva za konzerviranje 6. vrsta izdelkov: sredstva za konzerviranje v vsebnikih Pripravki, ki se uporabljajo za konzerviranje drugih izdelkov, razen hrane in krme/krmil, v posodah. Delujejo tako, da preprečujejo kvar izdelka zaradi delovanja mikrobov in s tem zagotavljajo njegov veljavni rok uporabnosti. 7. vrsta izdelkov: sredstva za zaščito (ohranitev) prevlek Pripravki, ki se uporabljajo za ohranjanje zaščitnih prevlek in premazov s preprečevanjem mikrobnega kvara, da bi zaščitili prvotne lastnosti površine materialov ali predmetov, kot so barve, plastika, tesnilna sredstva, stenska veziva, papirni izdelki in umetniška dela. 8. vrsta izdelkov: pripravki za zaščito lesa Pripravki, ki se uporabljajo za zaščito lesa ne glede na njegovo stopnjo predelave, in ki preprečujejo razvoj organizmov, ki uničujejo ali kvarijo les. Med te izdelke spadajo preventivna sredstva in sredstva za sanacijo. 9. vrsta izdelkov: pripravki za zaščito vlaken, usnja, gume in polimeriziranih materialov Pripravki, ki se uporabljajo za zaščito vlaknastih ali polimeriziranih materialov, na primer usnja, gume, papirja ali tekstilnih izdelkov in gume, s preprečevanjem mikrobnega kvara. 10. vrsta izdelkov: zaščitna sredstva v gradbeništvu Pripravki, ki se uporabljajo za zaščito in sanacijo gradbenih objektov ali drugega gradbenega materiala razen lesa, in preprečujejo mikrobno delovanje in naseljevanje alg. 11. vrsta izdelkov: pripravki za zaščito sistemov hladilnih tekočin in predelovalnih sistemov Pripravki, ki se uporabljajo za konzerviranje vode ali drugih tekočin za rabo v hladilnih in predelovalnih sistemih, in sicer s preprečevanjem razvoja škodljivih organizmov, kot so mikrobi, alge in školjke. Med tovrstne pripravke ne spadajo pripravki za zaščito pitne vode. 12. vrsta izdelkov: pripravki, ki preprečujejo nastajanje sluzi (slimicidi) Pripravki, ki se uporabljajo za preprečevanje ali nadzor nastajanja sluzi na materialih, opremi in konstrukcijah, uporabljenih v industrijskih procesih, na primer pri lesni in papirni kaši, pri poroznih peščenih slojih pri pridobivanju naftnih derivatov. 13. vrsta izdelkov: sredstva za zaščito tekočin v kovinarski industriji Pripravki, ki se uporabljajo za zaščito tekočin v kovinarski industriji s preprečevanjem mikrobnega kvara. 3. GLAVNA SKUPINA: Zatiranje škodljivcev 14. vrsta izdelkov: rodenticidi Pripravki, ki se uporabljajo za zatiranje miši, podgan ali drugih glodalcev. 15. vrsta izdelkov: avicidi Pripravki, ki se uporabljajo za nadzor razmnoževanja ptic 16. vrsta izdelkov: moluskicidi Pripravki, ki se uporabljajo za nadzor mehkužcev. 17. vrsta izdelkov: piskicidi Pripravki, ki se uporabljajo za nadzor rib; med te pripravke ne spadajo pripravki za zdravljenje bolezni pri ribah. 18. vrsta izdelkov: insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev Pripravki, ki se uporabljajo za nadzor členonožcev (na primer žuželk, pajkov in rakov). 19. vrsta izdelkov: repelenti in sredstva za privabljanje (atraktanti) Pripravki, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za nadzor škodljih organizmov (nevretenčarji, kot so bolhe, vretenčarji, kot so ptice), z odbijanjem ali privabljanjem, vključno s sredstvi za higieno ljudi ali živali. 4. GLAVNA SKUPINA: Drugi biocidni pripravki 20. vrsta izdelkov: konzervansi za hrano ali krmo/krmila Pripravki, ki se uporabljajo za konzerviranje hrane ali krme/krmil z nadzorom škodljivih organizmov. 21. vrsta izdelkov: pripravki za preprečevanje naselitve organizmov na površini, ki je v stiku z vodo (antivegetacijska sredstva) Pripravki za preprečevanje rasti in naselitve neželenih organizmov (mikrobov in rastlinskih in živalskih vrst) na plovilih, opremi za vodno kulturo in drugih objektih in konstrukcijah, ki se uporabljajo v vodi. 22. vrsta izdelkov: tekočine za balzamiranje in prepariranje. Pripravki, ki se uporabljajo za razkuževanje in ohranjanje človeških ali živalskih trupel ali njihovih delov. 23. vrsta izdelkov: nadzor drugih vretenčarjev Pripravki, ki se uporabljajo za zatiranje škodljivcev.
PRILOGA VI SPLOŠNA NAČELA ZA OCENJEVANJE DOKUMENTACIJE ZA BIOCIDNE PRIPRAVKE VSEBINA Opredelitev pojmov Uvod Ocena: - splošna načela - vplivi na človeka - vplivi na živali - vplivi na okolje - nesprejemljivi vplivi - učinkovitost - povzetek Odločanje: - splošna načela - vplivi na človeka - vplivi na živali - vplivi na okolje - nesprejemljivi vplivi - učinkovitost - povzetek Povezovanje sklepov v celoto OPREDELITEV POJMOV a) Ugotavljanje nevarnosti Je ugotavljanje neželenih učinkov, ki jih lahko povzroči biocidni pripravek zaradi svojih lastnosti. b) Ocena razmerja med odmerkom (koncentracijo) in odzivom (učinkom) Je ocena razmerja med odmerkom ali stopnjo izpostavljenosti biocidne snovi ali pogojno nevarne snovi v biocidnem pripravku ter resnostjo učinka. c) Ocena izpostavljenosti Je opis emisij, poti in hitrosti prehajanja biocidne snovi ali pogojno nevarne snovi v biocidnem pripravku ter njene preobrazbe ali razgradnje, da bi ocenili razmerje med koncentracijo in odmerki, ki so jim, ali so jim lahko izpostavljene populacije ljudi, živali ali ekosistemi. d) Opis tveganja Je ocena pojava in resnosti neželenih učinkov, za katere obstaja verjetnost, da bi nastopili pri populaciji ljudi, živali ali v ekosistemih zaradi dejanske ali predvidene izpostavljenosti biocidni snovi ali pogojno nevarni snovi v biocidnem pripravku. Ta ocena lahko zajema 'oceno tveganja', to je količinsko oceno verjetnosti. e) Okolje Voda, vključno s sedimenti, zrak, kopno, prostoživeče vrste živali in rastlin ter vsa medsebojna razmerja med njimi, kot tudi vsa razmerja z živimi organizmi. UVOD 1. V tej prilogi so določena načela, s katerimi želimo zagotoviti, da bo posledica ocen in odločitev držav članic v zvezi z dovoljenjem za promet biocidnega pripravka, pod pogojem, da gre za kemijski pripravek, usklajena visoka raven zaščite za ljudi, živali in okolje, v skladu z 8. členom tega pravilnika. 2. Da bi zagotovili visoko in usklajeno stopnjo zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja, je treba opredeliti vsa tveganja, ki izhajajo iz uporabe biocidnega pripravka. Da bi to dosegli, je treba opraviti oceno tveganja, s katero se ugotovi sprejemljivost ali nesprejemljivost vseh tveganj, ugotovljenih med predlagano normalno uporabo biocidnega pripravka. To se opravi z oceno tveganj, povezanih z ustreznimi posameznimi sestavinami biocidnega pripravka. 3. Ocena tveganja je vedno obvezna za biocidno snov ali snovi, ki so prisotne v biocidnem pripravku. To naj bi bilo opravljeno že v skladu z zahtevami v prilogah I, IA, IB. Po taki oceni tveganja je treba opredeliti nevarnost in opraviti, če je primerno, oceno razmerja med odmerkom (koncentracijo) in odzivom (učinkom), ter oceno izpostavljenosti in pripraviti opis tveganja. Če ni mogoča kvantitativna ocena tveganja, je treba pripraviti kvalitativno oceno. 4. Na enak način, kot je opisano zgoraj, je treba opraviti tudi dodatne ocene tveganja za vse druge pogojno nevarne snovi, prisotne v biocidnem pripravku, če je to pomembno za njegovo uporabo. 5. Za oceno tveganja so potrebni podatki. Ti podatki so opisani v prilogah II, III in IV in so zaradi velike raznolikosti različnih vrst pripravkov fleksibilni ter v skladu z vrsto pripravka in z njim povezanim tveganjem. Zahtevajo se vsaj minimalni podatki, potrebni za pripravo ustrezne ocene tveganja. Države članice morajo upoštevati zahteve iz 34. in 35. člena tega pravilnika, da bi se izognile podvajanju predloženih podatkov. Minimalni izbor zahtevanih podatkov za biocidno snov v vsaki vrsti biocidnega pripravka je opisan v prilogi VIIA predpisa o razvrščanju nevarnih snovi; te podatke je že bilo treba predložiti in oceniti v okviru ocene tveganja, ki se zahteva za vpis biocidne snovi v prilogo I, IA ali IB k temu pravilniku. Podatki se smejo zahtevati tudi o pogojno nevarni snovi, ki se nahaja v biocidnem pripravku. 6. Rezultate ocen tveganja, ki se opravijo za biocidno snov in za pogojno nevarno snov, ki je prisotna v biocidnem pripravku, je treba združiti v skupno oceno za sam biocidni pripravek. 7. Pri ocenjevanju in odločanju o izdaji dovoljenja za promet biocidnega pripravka mora urad: a) upoštevati druge ustrezne tehnične ali znanstvene podatke, ki so mu na voljo v zvezi z lastnostmi biocidnega pripravka, njegovih sestavin, presnovkov ali ostankov; b) oceniti, kjer je primerno, utemeljitve, ki jih je predložil predlagatelj, kadar ni priskrbel določenih podatkov. 8. Članica EU mora ravnati v skladu z zahtevami o vzajemnem priznavanju, kot je navedeno v prvem in drugem odstavku 23. člena, ter v prvem odstavku 24. člena tega pravilnika, če je primerno. 9. Znano je, da se številni biocidni pripravki le malo razlikujejo v svoji sestavi in to je treba upoštevati pri oceni dokumentacije. Pri tem je pomemben koncept 'okvirnih formulacij'. 10. Znano je, da nekateri biocidni pripravki pomenijo le majhno tveganje in da zanje velja (ob upoštevanju zahtev iz te priloge) skrajšani postopek, ki je podrobno opisan v 10. členu tega pravilnika. 11. Uporaba teh 'splošnih načel' naj vodi urad pri odločanju o tem, ali naj izda dovoljenje za promet biocidnega pripravka; v dovoljenju so lahko tudi omejitve glede uporabe ali drugi pogoji. V nekaterih primerih lahko urad sklene, da potrebuje več podatkov, preden lahko sprejme odločitev o izdaji dovoljenja. 12. Urad in predlagatelji morajo sodelovati v postopku ocenjevanja in odločanja, da bi hitro rešili vsa vprašanja o zahtevah glede podatkov, ali da bi zgodaj opredelili katerekoli potrebne dodatne raziskave ali dopolnili vse predlagane pogoje za uporabo biocidnega pripravka, ali spremenili njegovo naravo ali sestavo s tem, da bi zagotovili popolno upoštevanje zahtev iz te priloge ali tega pravilnika. Administrativno breme, zlasti za majhna in srednje velika podjetja, mora biti čim manjše, pri tem pa ne sme biti ogrožena stopnja zaščite, namenjene človeku, živalim in okolju. 13. Presoje, ki jih sprejme urad v postopku ocenjevanja in odločanja, morajo temeljiti na znanstvenih načelih, po možnosti priznanih na mednarodni ravni, in upoštevati nasvete strokovnjakov. OCENA Splošna načela 14. Podatke, ki jih predloži predlagatelj v zagovor vloge za izdajo dovoljenja za promet biocidnega pripravka, mora urad preučiti glede popolnosti in njihove celotne znanstvene vrednosti. Ko prejme podatke, jih mora urad uporabiti za oceno tveganja, ki temelji na predlagani uporabi biocidnega pripravka. 15. Za biocidno snov v biocidnem pripravku je treba vedno pripraviti oceno tveganja. Če so poleg tega v biocidnem pripravku tudi druge pogojno nevarne snovi, je treba izdelati oceno tveganja tudi za vsako od njih. Ocena tveganja mora zajemati predlagano normalno uporabo biocidnega pripravka, skupaj z resnično najslabšim možnim primerom, v katerem so zajeti vsi pomembni problemi glede proizvodnje in odstranjevanja samega biocidnega pripravka ali kateregakoli s pripravkom obdelanega materiala. 16. Za vsako biocidno snov in vsako pogojno nevarno snov, ki je v biocidnem pripravku, mora oceni tveganja slediti, kjer je mogoče, opis nevarnosti in vzpostavitev ustreznih koncentracij, pri katerih ni opaziti neželenih učinkov (NOAEL). Ocena mora po potrebi vsebovati tudi oceno razmerja med odmerkom (koncentracijo) in odzivom (učinkom), skupaj z oceno izpostavljenosti in opisom tveganja. 17. Rezultate, ki jih dobimo s primerjavo izpostavljenosti koncentracijam NOAEL za vsako biocidno snov in vsako pogojno nevarno snov, je treba združiti v skupno oceno tveganja biocidnega pripravka. Če niso na voljo kvantitativni rezultati, je treba združiti rezultate kvalitativnih ocen. 18. Pri oceni tveganja je treba ugotoviti: a) tveganje za ljudi in živali b) tveganje za okolje c) potrebne ukrepe za zaščito ljudi, živali in okolja med predlagano normalno uporabo biocidnega pripravka in v resnično najslabšem možnem primeru. 19. V nekaterih primerih je mogoče zaključiti, da so pred končno oceno tveganja potrebni dodatni podatki. Vsi ti zahtevani dodatni podatki so vsaj minimalni podatki, potrebni za izvedbo ocene tveganja. Vplivi na človeka 20. Pri oceni tveganja je treba upoštevati spodaj navedene možne učinke, ki nastanejo zaradi uporabe biocidnega pripravka in populacije, ki bodo verjetno izpostavljene temu pripravku. 21. Prej omenjeni vplivi nastanejo zaradi lastnosti biocidne snovi in pogojno nevarnih snovi, ki so v biocidnem pripravku. Ti vplivi so: - akutna in kronična toksičnost - draženje - jedkost - občutljivost (senzibilizacija) - toksičnost pri ponovljenih odmerkih - mutagenost - rakotvornost - toksičnost za razmnoževanje - nevrotoksičnost - vse druge posebne lastnosti biocidne snovi ali pogojno nevarne snovi - drugi vplivi zaradi fizikalno-kemijskih lastnosti. 22. Zgoraj omenjene populacije so: - poklicni uporabniki - nepoklicni uporabniki - osebe, ki so neposredno izpostavljene prek okolja. 23. Pri ugotavljanju nevarnosti se ukvarjamo z lastnostmi in možnimi neželenimi učinki biocidne snovi in vseh pogojno nevarnih snovi, ki so v biocidnem pripravku. Če se po opredelitvi nevarnosti biocidni pripravek razvrsti v skladu z zahtevami 19. člena tega pravilnika, se zahteva ocena razmerja med odmerkom (koncentracijo) in odzivom (učinkom), ocena izpostavljenosti in opis tveganja. 24. Če je bil opravljen preskus za ugotavljanje nevarnosti zaradi možnega vpliva biocidne snovi ali pogojno nevarne snovi, ki je v biocidnem pripravku, vendar pa po rezultatih biocidni pripravek ni bil uvrščen, opis nevarnosti zaradi tega vpliva ni potreben, če ne obstajajo drugi utemeljeni razlogi za -zaskrbljenost (na primer neželeni vplivi na okolje ali nesprejemljivi ostanki). 25. Urad mora uporabiti 26. do 29. odstavek pri ocenjevanju razmerja med odmerkom (koncentracijo) in odzivom (učinkom) za biocidno snov ali za pogojno nevarno snov, ki je v biocidnem pripravku. 26. Pri toksičnosti zaradi ponovljenih odmerkov in toksičnosti za razmnoževanje je treba oceniti razmerje med odmerkom in učinkom za vsako biocidno snov ali pogojno nevarno snov in, kjer je mogoče, ugotoviti, kakšna je koncentracija, pri kateri ni opaziti neželenih učinkov (NOAEL). Če ni mogoče ugotoviti koncentracije NOAEL, je treba določiti koncentracijo, pri kateri so opazni najmanjši neželeni učinki (LOAEL). 27. Za akutno toksičnost, jedkost in draženje navadno ni mogoče izpeljati NOAEL ali LOAEL na osnovi preskusov, opravljenih v skladu z zahtevami v tem pravilniku. Za akutno toksičnost je treba ugotoviti vrednost LD50 (srednji smrtni odmerek) ali LC50 (srednja smrtna koncentracija), ali če je bil uporabljen postopek točno določenega odmerka, mejni odmerek. Za preostale učinke zadošča, da ugotovimo, ali ima biocidna snov ali pogojno nevarna snov naravno zmožnost, da povzroča take učinke pri uporabi pripravka. 28. Za mutagenost in rakotvornost zadošča, da ugotovimo, ali ima biocidna snov ali pogojno nevarna snov zmožnost, da povzroča take učinke pri uporabi biocidnega pripravka. Če je mogoče dokazati, da biocidna snov ali pogojno nevarna snov, ki je opisana kot kancerogena, ni genotoksična, je treba ugotoviti, kakšna je koncentracija N(L)OAEL, kot je navedeno v 26. odstavku te priloge. 29. Ker v zvezi z občutljivostjo kože in dihal strokovnjaki doslej niso uspeli doseči enotnega stališča o možnosti določanja vrednosti odmerek/koncentracija, pod katero je malo verjetno, da bi prišlo do neželenih učinkov pri osebku, ki je že bil senzibiliziran na določeno snov, zadošča, da ocenimo, ali ima biocidna snov ali pogojno nevarna snov zmožnost povzročati take učinke pri uporabi biocidnega pripravka. 30. Kjer so na voljo podatki o toksičnosti, dobljeni iz opazovanj izpostavljenosti pri človeku, na primer podatki iz proizvodnje, centrov za zastrupitve ali iz epidemioloških raziskav, je treba te podatke še posebej upoštevati pri oceni tveganja. 31. Oceno izpostavljenosti je treba opraviti za vsako populacijo ljudi (poklicne, nepoklicne uporabnike in ljudi, ki so neposredno izpostavljeni preko okolja), pri katerih prihaja do izpostavljenosti biocidnemu pripravku, ali pri katerih lahko smiselno predvidimo možnost izpostavljenosti. Namen te ocene je pripraviti kvantitativno ali kvalitativno oceno razmerja med odmerkom in koncentracijo za vsako biocidno snov ali pogojno nevarno snov, ki ji je ali bi ji lahko bila izpostavljena populacija med uporabo biocidnega pripravka. 32. Ocena izpostavljenosti mora temeljiti na podatkih iz priložene tehnične dokumentacije v skladu s 5. in 9. členom ter prvim, drugim in tretjim odstavkom 22. člena tega pravilnika ter vseh drugih razpoložljivih in ustreznih podatkov. Posebej je treba upoštevati: - ustrezno izmerjene podatke o izpostavljenosti - obliko, v kateri je pripravek dan v promet - vrsto biocidnega pripravka - način uporabe in pogostnost ter koncentracijo uporabljenega odmerka - fizikalno-kemijske lastnosti pripravka - verjetne načine izpostavljenosti in možno absorpcijo - pogostnost in trajanje izpostavljenosti - vrsto in velikost posebnih izpostavljenih populacij, kadar obstajajo podatki o tem. 33. Pri izdelavi ocene izpostavljenosti je treba posebej upoštevati ustrezno izmerjene, reprezentativne podatke o izpostavljenosti, če so ti na voljo. Kjer so bile za oceno stopenj izpostavljenosti uporabljene računske metode, se uporabijo ustrezni modeli. Za take modele velja naslednje: - prikazati morajo čim boljšo oceno vseh pomembnih postopkov, ob upoštevanju resničnih parametrov in predpostavk, - treba jih je analizirati ob upoštevanju možnih elementov negotovosti, - treba jih je zanesljivo validirati z meritvami, opravljenimi v pogojih, ki ustrezajo uporabi modela, - ustrezati morajo pogojem v območju uporabe. Upoštevati je treba tudi ustrezne podatke, pridobljene pri spremljanju in nadzoru drugih snovi s podobno uporabo in podobnimi vzorci izpostavljenosti, ali lastnostmi. 34. Če je bila za katerega od učinkov, prikazanih v 21. odstavku, ugotovljena koncentracija NOAEL ali LOAEL, mora opisu tveganja slediti še primerjava NOAEL ali LOAEL z oceno razmerja med odmerkom in koncentracijo, ki ji bo populacija izpostavljena. Kjer ni mogoče ugotoviti koncentracije NOAEL ali LOAEL, je treba opraviti kvalitativno primerjavo. Vplivi na živali 35. Z uporabo enakih ustreznih načel, kot so opisana v poglavju o vplivih na človeka, mora članica EU preučiti tveganja, ki jih pomeni biocidni pripravek za živali. Vplivi na okolje 36. Pri oceni tveganja je treba upoštevati vse neželene učinke, ki se pojavijo v katerem od treh ekosistemov - zraku, tleh in vodi (vključno s sedimenti) - in pri živih bitjih po uporabi biocidnega pripravka. 37. Pri oceni tveganja je treba preučiti lastnosti in morebitne neželene učinke biocidne snovi in vseh pogojno nevarnih snovi, ki so v biocidnem pripravku. Če je zaradi tega biocidni pripravek razvrščen v skladu z zahtevami tega pravilnika, se zahtevajo ocena razmerja med odmerkom (koncentracijo) in odzivom (učinkom), ocena izpostavljenosti in opis tveganja. 38. Če je bil opravljen preskus, ki je primeren za ugotavljanje nevarnosti pri določenem možnem učinku biocidne snovi ali pogojno nevarne snovi, ki je v biocidnem pripravku, vendar po rezultatih biocidni pripravek ni bil uvrščen, ni potreben opis tveganja v zvezi s takim učinkom, razen če obstajajo drugi razumni razlogi za zaskrbljenost. Taki razlogi lahko nastanejo zaradi lastnosti in učinkov katere izmed biocidnih snovi ali pogojno nevarnih snovi, ki so v biocidnem pripravku, zlasti: - indikacije za možnost bioakumulacije, - lastnosti, zaradi katerih je pripravek obstojen (biotsko ali abiotsko slabo razgradljiv), - oblike krivulje toksičnost/čas v preskusu ekotoksičnosti, - indikacije o drugih neželenih učinkih na osnovi raziskav toksičnosti (na primer uvrstitev med mutagene snovi), - podatkov o po sestavi podobnih snovi, - endokrinih učinkov. 39. Ocena razmerja med odmerkom (koncentracijo) in odzivom (učinkom) se opravi, da bi napovedali koncentracijo, pod katero ni mogoče pričakovati pojava neželenih učinkov na ekosistem, ki vzbuja zaskrbljenost. To je treba opraviti za biocidno snov in za vsako pogojno nevarno snov, ki je v biocidnem pripravku. Omenjena koncentracija je znana kot koncentracija, pri kateri ne napovedujemo nobenih učinkov (PNEC). Ker v nekaterih primerih ni mogoče ugotoviti PNEC, je treba opraviti kvalitativno oceno razmerja odmerek (koncentracija) - odziv (učinek). 40. PNEC se ugotovi iz podatkov o učinkih na organizme in iz raziskav ekotoksičnosti, ki so bile predložene v skladu z zahtevami iz 5., 9. ter prvega, drugega in tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika. Izračunati jo je treba z uporabo faktorja ocenjevanja za vrednosti, ki izhajajo iz preskusov na organizmih, na primer LD50 (srednji letalni odmerek), LC50 (srednja letalna koncentracija), EC50 (srednja učinkovita koncentracija), IC50 (koncentracija, ki povzroči 50% zaviranje danega parametra, na primer rasti), NOEL(C) (koncentracija, pri kateri ni opaznih učinkov) ali LOEL(C) (najmanjša koncentracija, pri kateri ni opaznih učinkov). 41. Faktor ocenjevanja je izraz stopnje nezanesljivosti v ekstrapolaciji iz preskusnih podatkov o omejenem številu vrst na resnično okolje, zato na splošno velja, da sta stopnja nezanesljivosti in faktor ocenjevanja manjša čim obsežnejši so podatki in čim dlje trajajo preskusi. Specifikacije za faktorje ocenjevanja bodo natančno razložene v opombah za tehnična navodila, ki bodo temeljila predvsem na kazalcih, podanih v predpisu o ocenjevanju posameznih vrst snovi, kjer so določena načela za ocenjevanje tveganja za človeka in okolje, ki ga povzročajo snovi iz pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi. 42. Oceno izpostavljenost je treba izdelati za vsak ekosistem, da bi napovedali koncentracijo, ki jo bomo verjetno ugotovili za vsako biocidno snov ali pogojno nevarno snov, ki je v biocidnem pripravku. Ta koncentracija je znana kot napovedana koncentracija v okolju (PEC). Ker v nekaterih primerih ni mogoče ugotoviti PEC, je treba izdelati kvalitativno oceno izpostavljenosti. 43. PEC, ali kjer je potrebno, kvalitativno oceno izpostavljenosti, je treba ugotoviti le za tiste ekosisteme, v katerih so znane ali lahko smiselno pričakujemo emisije, izpuste, odstranjevanje ali porazdelitev, vključno z upoštevanja vrednimi količinami, ki izvirajo iz materialov, obdelanih z biocidnimi pripravki. 44. PEC ali kakovostno oceno izpostavljenosti je treba ugotoviti tako, da upoštevamo predvsem naslednje: - ustrezno izmerjene podatke o izpostavljenosti - obliko, v kateri je pripravek dan v promet - vrsto biocidnega pripravka - način uporabe in velikost uporabljenega odmerka - fizikalno-kemijske lastnosti - razgradne/transformacijske produkte - verjeten vstop v ekosisteme in možnost adsorpcije/desorpcije ter razgradnje - pogostnost in trajanje izpostavljenosti. 45. Pri izdelavi ocene izpostavljenosti je treba posebej upoštevati ustrezno ugotovljene reprezentativne podatke o izpostavljenosti, če so na voljo. Kjer so za oceno stopnje izpostavljenosti uporabljene računske metode, je treba uporabiti ustrezne modele. Značilnosti teh modelov morajo biti v skladu s tistimi, naštetimi v 33. odstavku. Kjer je potrebno, je treba za vsak primer posebej upoštevati ustrezne podatke, pridobljene pri spremljanju in nadzoru drugih snovi s podobno uporabo in podobnimi vzorci izpostavljenosti ali lastnostmi. 46. Za vsak ekosistem mora biti v opis tveganja vključena, če je le mogoče, primerjava PEC s PNEC, tako da je mogoče izračunati razmerje PEC/PNEC. 47. Če ni bilo mogoče izračunati razmerja PEC/PNEC, mora opisu tveganja slediti kvalitativna ocena verjetnosti, da obstaja učinek v sedanjih pogojih izpostavljenosti, ali da se bo pojavil tak učinek v pričakovanih pogojih izpostavljenosti. Nesprejemljivi vplivi 48. Uradu je treba predložiti podatke, ki jih ta ovrednoti, da bi ocenil, ali biocidni pripravek ne povzroča nepotrebnega trpljenja pri svojem delovanju na ciljne vretenčarje. V to mora biti zajeta ocena mehanizma, s katerim je dosežen učinek, in opaženi učinki na obnašanje in zdravje ciljnih vretenčarjev; če je načrtovani učinek ubiti ciljnega vretenčarja, je treba oceniti čas, ki je potreben, da nastopi smrt in pogoje, v katerih nastopi smrt. 49. Urad mora, če je potrebno, oceniti možnost, da se pri ciljnem organizmu razvije odpornost na biocidno snov v biocidnem pripravku. 50. Če obstajajo znaki, da lahko nastanejo drugi nesprejemljivi učinki, mora urad preučiti in oceniti verjetnost pojava takih učinkov. Primer takega nesprejemljivega učinka je neželena reakcija na kovinsko opremo, ki se uporablja v lesu, po nanosu sredstva za zaščito lesa. Učinkovitost 51. Predložiti in ovrednotiti je treba podatke, da bi ugotovili, ali je mogoče podpreti trditve o učinkovitosti biocidnega pripravka. Podatki, ki jih je predložil predlagatelj, ali ki obstajajo v članici EU, morajo biti zmožni dokazati učinkovitost biocidnega pripravka na ciljne organizme pri normalni uporabi v skladu s pogoji za izdajo dovoljenja. 52. Preskuse je treba opraviti v skladu s smernicami Evropske komisije, če so te na voljo in se uporabljajo. Kjer je primerno, je mogoče uporabiti druge metode, kot je prikazano v seznamu spodaj. Če obstajajo ustrezni sprejemljivi podatki raziskav na prostem, jih je mogoče uporabiti in sicer: - ISO, CEN ali druge mednarodne standardne metode - nacionalno standardno metodo - standardno metodo v industriji (ki jo je sprejela država članica) - standardno metodo posameznega proizvajalca (ki jo je sprejela članica EU) - podatke iz dejanskega razvoja biocidnega pripravka (ki jih je sprejela članica EU). Povzetek 53. Na vsakem področju, kjer so bile opravljene ocene tveganja, to so vplivi na človeka, živali in okolje, mora članica EU združiti rezultate za biocidno snov z rezultati za vsako pogojno nevarno snov, in tako pripraviti skupno oceno za biocidni pripravek. Pri tem je treba upoštevati vse možne sinergične učinke biocidne snovi in pogojno nevarnih snovi, ki so v biocidnem pripravku. 54. Pri biocidnih pripravkih, ki vsebujejo več kot eno biocidno snov, je treba upoštevati tudi kombinacijo neželenih učinkov, da bi dobili skupni učinek biocidnega pripravka. ODLOČANJE Splošna načela 55. Urad mora v skladu s 96. odstavkom sprejeti odločitev o izdaji dovoljenja za biocidni pripravek na podlagi povezovanja tveganja, ki ga povzroča vsaka posamezna biocidna snov, s tveganji zaradi pogojno nevarnih snovi, ki jih vsebuje biocidni pripravek. Ocena tveganja mora vključevati normalno uporabo biocidnega pripravka, skupaj z resnično najslabšim možnim primerom, v katerega so vključeni vsi pomembni problemi v zvezi z odstranjevanjem samega biocidnega pripravka ali materiala, ki je bil obdelan s tem pripravkom. 56. Pri odločitvi o izdaji dovoljenja mora urad sprejeti enega od naslednjih sklepov za vsako vrsto pripravka in vsako področje uporabe biocidnega pripravka, za katerega je bila vložena prošnja za izdajo dovoljenja: 1. za uporabo biocidnega pripravka ni mogoče izdati dovoljenja, 2. uporabo biocidnega pripravka je mogoče dovoliti pod določenimi pogoji/omejitvami, 3. pred sprejemom odločitve o izdaji dovoljenja je potrebnih več podatkov. 57. Če članica EU sprejme sklep, da so pred sprejemom odločitve o izdaji dovoljenja potrebne dodatne informacije ali podatki, je treba upravičiti potrebo po takih informacijah ali podatkih. Take dodatne informacije ali podatki morajo biti minimalni potrebni podatki za izvedbo nadaljnje ustrezne ocene tveganja. 58. Članica EU mora ravnati v skladu z načeli o vzajemnem priznavanju, ki so natančno določena v 23., 24. in 25. členu tega pravilnika. 59. Članica EU mora uporabljati pravila v zvezi z obliko okvirnih formulacij pri sprejemanju odločitve o izdaji dovoljenja za biocidni pripravek. 60. Članica EU mora uporabljati pravila v zvezi z obliko pripravkov z manjšim tveganjem pri sprejemanju odločitve o izdaji dovoljenja za biocidni pripravek. 61. Članica EU sme dovoliti le uporabo tistih biocidnih pripravkov ki, kadar se uporabljajo v skladu s pogoji v izdanem dovoljenju, ne pomenijo nesprejemljivega tveganja za ljudi, živali ali okolje, ki so učinkoviti in ki vsebujejo biocidne snovi, katerih uporaba je dovoljena na ravni Skupnosti EU, za vključitev med tovrstne biocidne pripravke. 62. Članica EU mora, kjer je primerno, določiti pogoje ali omejitve pri izdaji dovoljenj. Vrsta in zahtevnost pogojev ali omejitev se določi na osnovi pričakovanih koristi in tveganj in mora ustrezati vrsti in obsegu pričakovanih koristi in tveganj, za katere je verjetno, da se bodo pojavila zaradi uporabe biocidnega pripravka. 63. V postopku odločanja mora članica EU upoštevati naslednje: - rezultate ocene tveganja, zlasti razmerje med izpostavljenostjo in učinkom - vrsto in resnost učinka - obvladovanje stopnje tveganja - področje uporabe biocidnega pripravka - učinkovitost biocidnega pripravka - fizikalne lastnosti biocidnega pripravka - koristi, ki izhajajo iz uporabe biocidnega pripravka. 64. Članica EU mora pri sprejemanju odločitve o izdaji dovoljenja za biocidni pripravek upoštevati stopnjo zaupanja zaradi variabilnosti podatkov, uporabljenih v postopku ocenjevanja in odločanja. 65. Članica EU mora predpisati, da se biocidni pripravki pravilno uporabljajo. Med pravilno uporabo spada uporaba učinkovitega odmerka in čim bolj racioalna uporaba biocidnih pripravkov. 66. Članica EU mora sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da predlagatelj predlaga etiketo in, kjer je primerno, varnostni list za biocidni pripravek, ki: - izpolnjuje zahteve iz 19. in 20. člena tega pravilnika, - vsebuje podatke o zaščiti uporabnikov, ki jih zahteva zakonodaja Evropske komisije o varstvu pri delu, - natančno določa predvsem pogoje ali omejitve, v skladu s katerimi se biocidni pripravek sme ali ne sme uporabljati. Pred izdajo dovoljenja mora članica EU potrditi, da so bile te zahteve izpolnjene. 67. Članica EU mora sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da predlagatelj predlaga embalažo, in kjer je primerno, postopke za uničenje ali dekontaminacijo biocidnega pripravka in njegove embalaže ali vsakega drugega ustreznega materiala, povezanega z biocidnim pripravkom, ki je v skladu z ustreznimi zakonskimi določbami. Vplivi na človeka 68. Članica EU ne sme dovoliti uporabe biocidnega pripravka, če ocena tveganja potrdi, da pri predvideni uporabi, vključno z resnično najslabšim možnim primerom, pripravek pomeni nesprejemljivo tveganje za ljudi. 69. Članica EU mora pri odločanju o izdaji dovoljenja za biocidni pripravek preučiti možne vplive na vse populacije ljudi, tj. na poklicne uporabnike, nepoklicne uporabnike in ljudi, ki so neposredno ali posredno izpostavljeni prek okolja. 70. Članica EU mora preučiti razmerje med izpostavljenostjo in učinkom in to uporabiti v postopku odločanja. Pri preučevanju tega razmerja je treba upoštevati več dejavnikov; eden od najpomembnejših pa je vrsta neželenega učinka snovi. Med take učinke spadajo akutna toksičnost, draženje, jedkost, občutljivost, toksičnost pri ponovljenih odmerkih, mutagenost, rakotvornost, infektivnost, nevrotoksičnost, toksičnost za razmnoževanje, skupaj s fizikalno-kemijskimi lastnostmi in vse druge neželene lastnosti biocidne snovi ali pogojno nevarne snovi. 71. Članica mora, kjer je mogoče, primerjati dobljene rezultate z rezultati iz prejšnjih ocen tveganja za enake ali podobne neželene učinke in se odločiti glede ustrezne meje varnosti (MOS) pri odločanju o izdaji dovoljenja za biocidni pripravek. Ustrezna MOS je navadno 100, vendar je lahko ustrezna tudi večja ali manjša MOS od 100, kar je med drugim odvisno od vrste nevarnega toksičnega učinka. 72. Članica EU mora, če je primerno, kot pogoj za izdajo dovoljenja za pripravek predpisati uporabo osebne zaščitne opreme, kot so plinske maske, dihalne maske, kombinezoni, rokavice in zaščitna očala, da bi zmanjšala izpostavljenost poklicnih uporabnikov. Taka oprema jim mora biti vedno na voljo. 73. Če bi bila uporaba osebne zaščitne opreme edini možni način za zmanjšanje izpostavljenosti pri neprofesionalnih uporabnikih, se za pripravek navadno ne izda dovoljenje za uporabo. 74. Če razmerja med izpostavljenostjo in učinkom ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven, članica EU ne sme izdati dovoljenja za biocidni pripravek. 75. Za splošno uporabo se ne sme izdati dovoljenje za biocidni pripravek, ki je v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega pravilnika uvrščen med toksične snovi, zelo toksične snovi ali v 1. ali 2. skupino rakotvornosti ali v 1. ali 2. skupino mutagenosti ali v 1. ali 2. skupino toksičnosti za razmnoževanje toksičnih snovi. Vplivi na živali 76. Članica EU ne sme dovoliti uporabe biocidnega pripravka, če se pri oceni tveganja potrdi, da pomeni biocidni pripravek pri normalni uporabi nesprejemljivo tveganje za neciljne živali. 77. Članica EU mora pri odločanju o izdaji dovoljenja za biocidni pripravek preučiti tveganja, ki jih pomeni pripravek za živali, in pri tem upoštevati enaka merila, kot so opisana v poglavju o vplivih na ljudi. Vplivi na okolje 78. Članice EU ne smejo dovoliti uporabe biocidnega pripravka, če se pri oceni tveganja potrdi, da biocidna snov ali katera koli pogojno nevarna snov, ali kak razgradni ali reakcijski produkt pomeni nesprejemljivo tveganje v kateremkoli ekosistemu, vodi (vključno s sedimenti), tleh in zraku. Sem spada tudi ocena tveganja za neciljne organizme v omenjenih ekosistemih. Pri odločanju o tem, ali obstaja nesprejemljivo tveganje, morajo države članice, pred sprejemanjem končne odločitve v skladu s 96. odstavkom, upoštevati merila iz odstavkov 81 do 91. 79. Osnovno orodje, ki se uporablja v postopku odločanja, je razmerje PEC/PNEC, ali če to ni na voljo, kvalitativna ocena tega razmerja. Ustrezno je treba upoštevati natančnost razmerja zaradi spremenljivosti podatkov, ki se uporabljajo pri meritvah koncentracije in oceni. Pri določanju PEC je treba uporabiti najprimernejši model, ob upoštevanju obnašanja biocidnega pripravka v okolju in vpliva nanj. 80. Če je razmerje PEC/PNEC za katerikoli dani ekosistem enako ali manjše od 1, je v opisu tveganja treba navesti, da niso potrebni nadaljnji podatki in/ali preskušanje. Če je razmerje PEC/PNEC večje od 1, mora članica EU na osnovi velikosti tega razmerja in na osnovi drugih ustreznih dejavnikov presoditi, ali so potrebni nadaljnji podatki in/ali preskušanje, da bi pojasnili, ali je zaskrbljenost upravičena in ugotovili, ali so potrebni ukrepi za zmanjšanje tveganja in ali uporabe pripravka sploh ni mogoče dovoliti. Pri tem je treba upoštevati ustrezne dejavnike, ki so navedeni v 38. odstavku. Voda 81. Članica EU ne sme dovoliti uporabe biocidnega pripravka, če ima v predlaganih pogojih uporabe predvidena koncentracija biocidne snovi ali pogojno nevarne snovi, ali ustreznih presnovkov ali razgradnih reakcijskih produktov v vodi (ali v sedimentih) nesprejemljiv učinek na neciljne vrste v vodnem ali morskem okolju ali v rečnih ustjih, razen če je znanstveno dokazano, da v ustreznih razmerah na prostem ne obstajajo nesprejemljivi učinki. 82. Članica EU ne sme dovoliti uporabe biocidnega pripravka, če v predlaganih pogojih uporabe predvidena koncentracija biocidne snovi ali katere druge pogojno nevarne snovi ali ustreznih presnovkov ali razgradnih ali reakcijskih produktov v podtalnici, presega manjšo od naslednjih koncentracij: a) največjo dovoljeno koncentracijo, predpisano s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ali b) največjo koncentracijo, predpisano po postopku za vključitev biocidne snovi v prilogo I, IA ali IB tega pravilnika, na osnovi ustreznih, zlasti toksikoloških podatkov, razen če je znanstveno dokazano, da v ustreznih razmerah na prostem nižja koncentracija ni presežena. 83. Članica EU ne sme dovoliti uporabe biocidnega pripravka, če predvidena koncentracija biocidne snovi ali katere druge pogojno nevarne snovi ali ustreznih presnovkov ali razgradnih ali reakcijskih produktov, ki jih pričakujemo v površinski vodi ali njenih sedimentih po uporabi biocidnega pripravka v predlaganih pogojih uporabe: - če površinska voda na področju ali s področja predvidene uporabe, namenjena zajemanju ali obdelavi/čiščenju pitne vode, presega vrednosti, določene v: - predpisih o zahtevani kakovosti površinskih voda, ki so namenjene zajetju in obdelavi pitne vode, v članicah EU, - pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ali - če ima nesprejemljiv učinek na neciljne vrste, razen če je znanstveno dokazano, da v ustreznih razmerah na prostem ta koncentracija ni presežena. 84. Predlagana navodila za uporabo biocidnega pripravka, vključno s postopki za čiščenje opreme za nanašanje, morajo biti taka, da je verjetnost naključne kontaminacije vode ali njenih sedimentov zmanjšana na najmanjšo možno mero. Tla 85. Kjer je verjetno, da bo prišlo do nesprejemljive kontaminacije tal, članica EU ne sme dovoliti uporabe biocidnega pripravka, če biocidna snov ali pogojno nevarna snov, ki je v biocidnem pripravku, po uporabi tega pripravka: - med preskusi na prostem ostane v tleh več kot eno leto, ali - če v laboratorijskih preskusih tvori ostanke, ki jih ni mogoče izločiti, v količinah nad 70 % začetnega odmerka po 100 dneh, s stopnjo mineralizacije manj kot 5 % v 100 dneh, - če ima nesprejemljive posledice ali učinke na organizme, razen če je znanstveno dokazano, da v razmerah na prostem v tleh ni nesprejemljive akumulacije. Zrak 86. Članica EU ne sme dovoliti uporabe biocidnega pripravka, če obstaja možnost nesprejemljivih učinkov na sestavine ozračja, razen če je znanstveno dokazano, da v ustreznih razmerah na prostem ni nesprejemljivih učinkov. Vplivi na neciljne organizme 87. Članica EU ne sme dovoliti uporabe biocidnega pripravka, če obstaja predvidljiva možnost, da bi bili neciljni organizmi izpostavljeni biocidnemu pripravku, če za katerokoli biocidno snov ali pogojno nevarno snov velja: - da je PEC/PNEC večje od 1, razen če je v oceni tveganja jasno ugotovljeno, da v razmerah na prostem ni nesprejemljivih učinkov po uporabi biocidnega pripravka v skladu s predlaganimi pogoji uporabe, ali - da je biokoncentracijski faktor (BCF) za maščobna tkiva v neciljnih vretenčarjih večji od 1, razen če je v oceni tveganja jasno ugotovljeno, da v razmerah na prostem ni nesprejemljivih učinkov (niti neposrednih niti posrednih) po uporabi biocidnega pripravka v skladu s predlaganimi pogoji uporabe. 88. Članica EU ne sme dovoliti uporabe biocidnega pripravka, če obstaja predvidljiva možnost, da bi bili vodni organizmi, vključno z morskimi organizmi in organizmi, ki živijo v rečnih ustjih, izpostavljeni biocidnemu pripravku, če za katerokoli biocidno snov ali pogojno nevarno snov, ki je v biocidnem pripravku, velja: - da je PEC/PNEC večje od 1, razen če je v oceni tveganja jasno ugotovljeno, da v pogojih na prostem sposobnost preživetja vodnih organizmov, vključno z morskimi organizmi in organizmi, ki živijo v rečnih ustjih, ni ogrožena zaradi uporabe biocidnega pripravka v skladu s predlaganimi pogoji uporabe, ali - da je biokoncentracijski faktor (BCF) večji od 1000 za hitro biorazgradljive snovi, ali večji od 100 za snovi, ki niso hitro biorazgradljive, razen če je v oceni tveganja jasno ugotovljeno, da v razmerah na prostem ni nesprejemljivih učinkov (bodisi neposrednih ali posrednih) na sposobnost preživetja izpostavljenih organizmov, vključno z morskimi organizmi in organizmi v rečnih ustjih, po uporabi biocidnega pripravka v skladu s predlaganimi pogoji uporabe. Z odstopanjem od določb tega odstavka smejo članice EU kljub temu dovoliti uporabo pripravka, ki preprečuje naselitev organizmov na površini, ki je v stiku z vodo, na trgovskih ladjah, ladjah za javni prevoz in ladjah vojaške mornarice za dobo do 10 let od dneva, ko začne veljati ta pravilnik, če ni mogoče preprečiti naselitve organizmov z drugimi razpoložljivimi sredstvi. Pri uporabi te določbe morajo članice EU, če je primerno, upoštevati ustrezne resolucije in priporočila Mednarodne organizacije za pomorstvo (IMO). 89. Članica EU ne sme dovoliti uporabe biocidnega pripravka, če obstaja predvidljiva možnost, da bi bili mikroorganizmi v obratih za čiščenje odpadnih voda izpostavljeni biocidnemu pripravku, če za katerokoli biocidno snov, pogojno nevarno snov, ustrezen presnovek, razgradni ali reakcijski produkt velja, da je razmerje PEC/PNEC večje od 1, razen če je v oceni tveganja jasno ugotovljeno, da v razmerah na prostem ne prihaja do nesprejemljivega neposrednega ali posrednega vpliva na sposobnost preživetja tovrstnih mikroorganizmov. Nesprejemljivi vplivi 90. Če je verjetno, da bo prišlo do razvoja odpornosti na biocidno snov v biocidnem pripravku, mora članica EU sprejeti potrebne ukrepe za čim popolnejše zmanjšanje posledic take odpornosti. To lahko vključuje spremembo pogojev za izdajo dovoljenja ali celo zavrnitev izdaje dovoljenja. 91. Dovoljenja za uporabo biocidnega pripravka, ki je namenjen nadzoru vretenčarjev, ni mogoče izdati, razen če: - nastopi smrt istočasno z izgubo zavesti, ali - nastopi smrt takoj, ali - se življenjsko pomembne funkcije postopno zmanjšujejo brez znakov vidnega trpljenja. Pri repelentih je treba doseči načrtovani učinek brez nepotrebnega trpljenja in bolečin ciljnega vretenčarja. Učinkovitost 92. Članice EU ne smejo dovoliti uporabe biocidnega pripravka, ki nima sprejemljivih učinkov pri uporabi v skladu s pogoji, določenimi na predlagani etiketi, ali v skladu z drugimi pogoji za izdajo dovoljenja. 93. Velja, da morajo biti stopnja, doslednost in trajanje zaščite, nadzor ali drugi načrtovani učinki podobni tistim, ki jih nudijo ustrezni referenčni pripravki, kjer obstajajo, ali druga sredstva za nadzor. Če ne obstajajo referenčni pripravki, mora biocidni pripravek zagotavljati navedeno stopnjo zaščite ali nadzora na področjih predlagane uporabe. Zaključki o učinkovitosti biocidnega pripravka morajo biti veljavni za vsa področja predlagane uporabe in za vsa področja v članici EU, razen tam, kjer je na predlagani etiketi predpisano, da je biocidni pripravek namenjen uporabi v posebnih razmerah. Članice EU morajo ovrednotiti v preskusih pridobljene podatke o odzivu na odmerke (v preskus mora biti vključen tudi netretirani kontrolni predmet), ter odzive na odmerke, ki so manjši od priporočenih, da bi ocenili, ali je priporočeni odmerek resnično najmanjši potreben odmerek za doseganje želenega učinka. Povzetek 94. Na vsakem področju, na katerem je bila opravljena ocena tveganja, oziroma so bili ocenjeni vplivi na ljudi, živali in okolje, mora članica EU združiti zaključke, ugotovljene za biocidno snov in pogojno nevarne snovi, da bi tako dobili skupni zaključek za sam biocidni pripravek. Izdelati je treba tudi povzetek ocene učinkovitosti in nesprejemljivih vplivov. Rezultat je: povzetek vplivov biocidnega pripravka na človeka povzetek vplivov biocidnega pripravka na živali povzetek vplivov biocidnega pripravka na okolje povzetek ocene učinkovitosti povzetek nesprejemljivih vplivov. POVEZOVANJE ZAKLJUČKOV V CELOTO 95. Članica EU mora združiti posamezne zaključke, ki so bili sprejeti v zvezi z vplivi biocidnega pripravka na tri področja, tj. na ljudi, živali in okolje, da bi sprejeli skupni sklep o globalnem učinku biocidnega pripravka. 96. Članica EU mora nato ustrezno upoštevati vse pomembne nesprejemljive vplive, učinkovitost biocidnega pripravka in koristi od njegove uporabe pred sprejetjem odločitve o izdaji dovoljenja za uporabo biocidnega pripravka. 97. Članica EU mora nazadnje odločiti, ali se sme ali ne sme izdati dovoljenje za biocidni pripravek, in ali za to dovoljenje veljajo kakšne omejitve ali pogoji v skladu s to prilogo in tem pravilnikom.