Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Gorazda Pusta iz Ljubljane, na seji dne 13. aprila 2000

1. Določbe prvega stavka prvega odstavka ter drugega odstavka 2. člena odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 3/97) niso bile v neskladju z ustavo in zakonom.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. točke pod a), b) in c) drugega odstavka 4. člena odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine Bohinj (Uradni list RS, št. 21/96) se zavrže.

1. Pobudnik izpodbija določbe prvega stavka prvega odstavka ter drugega odstavka 2. člena odloka o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: odlok o nadomestilu), s katerimi je določeno, da se vikend naselje Polje pri Bohinju prenese iz II. kakovostne skupine območij v I. kakovostno skupino območij. Takšna razvrstitev vikend naselja Polje naj ne bi bila v skladu s prejšnjim zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZSZ-84), po katerem naj bi sistem urejanja stavbnih zemljišč in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča veljal le za stavbna zemljišča v družbeni lastnini. Po 41. členu ZSZ-84 naj bi se sredstva za urejanje stavbnih zemljišč na območju naselij za kompleksno graditev zagotavljala z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča za oddano stavbno zemljišče v družbeni lastnini. Sporno vikend naselje Polje pa je v privatni lastnini lastnikov zemljišč in počitniških hišic in zato ne spada pod ZSZ, saj to naselje nikoli ni bilo v družbeni lastnini in občina ni nikoli upravljala z zemljišči v tem naselju. Navedeno naselje tudi nikoli ni bilo predmet kompleksne graditve v smislu 4. člena ZSZ-84. Lastniki počitniških hišic v tem naselju so sami investirali in zgradili celotno komunalno infrastrukturo naselja. Zato naj bi bila izpodbijana ureditev v nasprotju z navedenimi določbami ZSZ-84 ter z določbami 14. člena ustave o enakih človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter 22. člena ustave o enakem varstvu pravic pred sodišči in drugimi organi.
2. Pobudnik izpodbija tudi določbe 4. točke pod a), b) in c) drugega odstavka 4. člena odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine Bohinj (v nadaljevanju: odlok o stroških), s katerimi je določen korekcijski faktor pri izračunu obveznosti plačila sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Ta korekcijski faktor znaša 3,00 za I. območje, 4,00 za II. območje in 6,00 za III. območje, kar pomeni, da so lastniki počitniških hišic od tri- do šestkrat bolj obremenjeni z navedeno obveznostjo kot lastniki stanovanjskih hiš na istem območju. Takšno različno določanje višine obveznosti za počitniške hišice in stanovanjske hiše znotraj iste namembnosti – bivanje v naselju, naj bi bilo nezakonito in v nasprotju z določbami 14. in 22. člena ustave.
3. Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes s tem, da je lastnik počitniške hišice v vikend naselju Polje pri Bohinju, za katero mora po izpodbijanih predpisih plačevati obveznosti, ki ne temeljijo na ustavi in zakonu.
4. Občina v odgovoru na pobudo glede odloka o nadomestilu navaja, da je do prerazporeditve vikend naselja Polje iz II. v I. kakovostno skupino območij prišlo zaradi tega, ker je vikend naselje Polje po vseh merilih iz odloka enakovredno drugim naseljem v I. kakovostni skupini. Vsa naselja v I. kakovostni skupini (vključno z naseljem Polje) imajo enako dostopnost do javnih funkcij, enako dostopnost do javnih prometnih ureditev in enako infrastrukturno opremljenost. Za vikend naselje Polje je bil izdelan zazidalni načrt, s katerim je bilo navedeno območje namenjeno izključno za gradnjo počitniških hišic. Zemljišče, na katerem stojijo počitniške hišice, ima nedvomno status zazidanega stavbnega zemljišča. Ker je bil za sporno zemljišče izdelan prostorski izvedbeni načrt (zazidalni načrt) in ker je to zemljišče opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem, so izpolnjeni pogoji za uvedbo nadomestila po 58. členu ZSZ-84. Občina je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določila v skladu z merili, ki so predvidena v 61. členu ZSZ-84.
5. V odgovoru na pobudo glede odloka o stroških navaja občina številne razloge, ki so jo vodili pri določitvi večje obremenitve lastnikov počitniških hišic kot lastnikov stanovanjskih hiš pri plačevanju sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Temeljni razlog je v tem, da so domačini (lastniki stanovanjskih hiš) v preteklosti vlagali znatna sredstva v komunalno infrastrukturo celotnega območja Bohinja (z večletnimi samoprispevki, s prostovoljnim delom, z brezplačnim odstopanjem zemljišč), zato je prav, da novograditelji plačajo del teh preteklih vlaganj. Velika večina lastnikov počitniških hišic v smislu 11. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – ZLS) niso občani Bohinja, saj imajo na tem območju prijavljeno le začasno bivališče, zato ne more biti sporno, da osebe z začasnim bivališčem niso izenačene z občani Bohinja, ki so v preteklosti veliko prispevali za komunalno opremljenost Bohinja.

6. Ustavno sodišče ugotavlja, da sta med postopkom za preizkus pobude izpodbijana predpisa prenehala veljati. Odlok o nadomestilu je bil izrečno razveljavljen z 20. členom odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bohinj (Uradni list RS, št. 3/98), odlok o stroških pa se je na podlagi 57. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – v nadaljevanju: ZSZ) prenehal uporabljati po preteku 18 mesecev od uveljavitve navedenega zakona, to je z 21. 1. 1999. Ustavno sodišče v skladu z 21. členom zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) ni pristojno za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki ne veljajo več. Ustavno sodišče pa lahko po 47. členu ZUstS ugotavlja skladnost predpisa z ustavo in zakoni tudi v primeru, če je izpodbijani predpis med postopkom prenehal veljati, kolikor niso bile odpravljene posledice njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti. Glede na navedeno je ustavno sodišče pobudnika pozvalo, da sporoči, ali še vztraja pri pobudi in da izkaže izpolnjenost izpolnjevanja pogojev iz 47. člena ZUstS.
7. Pobudnik je z dopisom z dne 21. 1. 2000 sporočil, da še vztraja pri pobudi in glede odloka o nadomestilu zatrdil, da še niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti, saj postopek za odmero nadomestila za njegovo počitniško hišico za leto 1997 pred pristojnimi davčnimi organi še ni končan. Zato je ustavno sodišče štelo, da so podani pogoji iz 47. člena ZUstS za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o nadomestilu.
8. Ustavno sodišče je sprejelo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o nadomestilu in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
9. Pravna podlaga nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je vsebovana v določbah 58. do 63. člena ZSZ-84, ki se po prvi alinei 56. člena ZSZ še uporabljajo. O ustavnosti teh določb je ustavno sodišče že odločalo in ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo (odločba št. U-I-39/97 z dne 16. 12. 1999, Uradni list RS, št. 1/00). Po 58. členu ZSZ-84 se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Območje, na katerem se plačuje nadomestilo, določi občinski svet. Po 61. členu ZSZ-84 določi nadomestilo občinski svet v skladu z medobčinskim dogovorom, pri čemer mora upoštevati zlasti opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave; lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča; izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih in merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V skladu z navedenimi izhodišči so s prvotnim odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 61/93) določena območja za plačevanje nadomestila, pri čemer so bili upoštevani naslednji kriteriji: gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, dostopnost z javnim prometnimi ureditvami, splošna opremljenost z infrastrukturo in ustrezna namenska raba po prostorskem dokumentu. Po teh kriterijih so območja razvrščena v štiri kakovostne skupine.
10. Z odlokom o nadomestilu je občina sporno območje vikend naselja Polje preuvrstila iz II. v I. kakovostno skupino. V odgovoru na pobudo je ta ukrep utemeljen z dejstvom, da vikend naselje Polje ustreza vsem merilom in pogojem, ki so predvideni za druga območja I. kakovostne skupine. Takšna določitev območij je v skladu s pooblastili, ki so določena v 58. do 63. členu prejšnjega ZSZ. Sicer pa pobudnik ne izpodbija neposredno navedene preuvrstitve, saj ne navaja razlogov oziroma okoliščin, da bi bila takšna preuvrstitev v nasprotju z zakonom. Pobudnik izpodbija predvsem dvoje: merila za določanje višine nadomestila, kar naj bi bila posledica preuvrstitve, in samo uvedbo nadomestila za sporno območje. Glede meril za določanje višine nadomestila pobudnik nasprotuje rešitvi, po kateri naj bi bilo to nadomestilo tri do šestkrat večje za počitniške hišice kot pa za stanovanjske hiše. Takšna trditev pa je zmotna, saj odlok o nadomestilu takšnega razlikovanja ne uvaja. Višja obremenitev za lastnike počitniških hišic kot za lastnike stanovanjskih hiš je namreč predvidena z odlokom o stroških za določitev plačila sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, in torej ne velja za določanje višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pobudnik nasprotuje v bistvu sami uvedbi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za sporno območje, češ da je to območje v privatni lasti in da je zato uvedba nadomestila za to območje nezakonita. Tudi takšna trditev pobudnika je zmotna, saj se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča uvaja za dejansko uporabo stavbnega zemljišča, ne glede na lastništvo. V določbah 58. do 63. člena ZSZ-84 namreč ni predvideno, da naj bi se nadomestilo plačevalo le za uporabo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, kot trdi pobudnik. Pri tem je bistveno, da to zemljišče leži na območju, za katero je bil sprejet prostorski izvedbeni načrt, kar je eden od pogojev za uvedbo nadomestila v smislu 58. člena ZSZ-84. Glede na navedeno izpodbijane določbe odloka o nadomestilu niso bile v neskladju z ustavo in zakonom.
11. Pobudnik je v odgovoru na poziv ustavnega sodišča sicer navedel, da vztraja tudi pri oceni odloka o stroških, vendar pri tem ni izkazal možnosti nastanka posledic neustavnosti in nezakonitosti. Pobudnik namreč ni izkazal, da bi pred pristojnimi državnimi organi oziroma sodišči tekel kakšen postopek za odmero sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Tega pobudnik ni zatrjeval niti v pobudi, saj je v njej ves čas oporekal le plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ker je torej izpodbijani odlok o stroških prenehal veljati med postopkom za preizkus pobude, pogoji iz 47. člena ZUstS pa niso izpolnjeni, je ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U I 62/97
Ljubljana, dne 13. aprila 2000.