Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Alojza Schweigerja z Otočca ob Krki, na seji dne 13. aprila 2000

Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Otočec (Uradni list RS, št. 2/99) se razveljavi.

1. Pobudnik navaja, da je bil sklep o razpisu referenduma sprejet dne 25. 9. 1998 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 69/98 dne 9. 10. 1998. V tem času je veljal 46. člen zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS), ki je določal, da je odločitev na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali. Poudarja, da se je v času razpisa referenduma zakonodaja spremenila in je začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 74/98 – v nadaljevanju: novela ZLS iz leta 1998), ki je v 47.b členu določil, da je odločitev o uvedbi samoprispevka na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh volilcev v občini ali v njenem delu, za katerega se bo samoprispevek uvedel. Ker je bil referendum izveden dne 22. 11. 1998, zakon pa ni določil, da se že začeti postopki dokončajo po prej veljavnem predpisu, pobudnik meni, da referendum ni uspel. Kljub temu, da večina krajanov meni, da samoprispevek ni bil izglasovan, pa KS Otočec zatrjuje, da morajo krajani samoprispevek plačevati. Predlaga sprejem pobude in presojo zakonitosti.
2. KS Otočec pojasnjuje, da je bil referendum razpisan dne 25. 9. 1998 po takrat veljavnih zakonih in da so bile spoštovane vse zakonske določbe, ki urejajo postopek za razpis referenduma in za ugotavljanje izida glasovanja. Navaja, da krajevna skupnost na rednih letnih zborih obvešča krajane o porabi sredstev samoprispevka in da si člani Sveta krajevne skupnosti Otočec prizadevajo, da bi izboljšali komunalno opremeljnost tudi zunaj naselij. Poudarja, da krajani iz naselij, v katerih se je s sredstvi samoprispevka že izboljšala komunalna urejenost, sedaj niso solidarni s krajani, ki živijo zunaj teh naselij.

3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogoji, določeni v četrtem odstavku 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), je takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Novela ZLS iz leta 1998, ki je začela veljati dne 18. 11. 1998, je v drugem odstavku 47.b člena določil strožjo večino za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka, kot je bila določena v 23. členu zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in 38/96 – v nadaljevanju: ZRLI) za sprejem drugih odločitev na referendumu. Z uveljavitvijo navedene spremembe je ponovno začela veljati za sprejem odločitve o uvedbi referenduma absolutna večina, to je večina vseh volilcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel, kot je veljala po zakonu o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77, 25/85 in 18/88). Z uveljavitvijo novega ZRLI, je ta zakon prenehal veljati (2. 4. 1994). Novi ZRLI pa ni vseboval posebne določbe, ki bi določala za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka posebno – absolutno večino, in je tako veljala splošna relativna večina tudi za odločitev o uvedbi samoprispevka vse do uveljavitve novele ZLS iz leta 1998.
5. V obravnavani zadevi je bil referendum izveden dne 22. 11. 1998, to je v času, ko je že veljala določba 47.b člena ZLS, ki zahteva za izglasovanje samoprispevka absolutno večino glasov vseh volilcev. Sklep o razpisu referenduma pa je Svet KS Otočec sprejel v času, ko je veljala še splošna določba 23. člena ZRLI, ki je določala relativno večino za sprejem katerekoli odločitve na referendumu. Novela ZLS iz leta 1998 ne vsebuje nobenih določb, ki bi določale, da se izid glasovanja na referedumu o uvedbi samoprispevka, ki so že razpisani, ugotavlja po prejšnjih določbah, oziroma da velja za ugotovitev, da je referendum uspel, navadna večina, če je referendum razpisan še v času veljavnosti prejšnjega zakona. Ker novela ZLS iz leta 1998 take določbe nima, je treba uporabiti za ugotovitev izida glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka predpis, ki je veljal v času ugotavljanja izida glasovanja. Novela ZLS iz leta 1998 je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 74 dne 3. 11. 1998, to je devetnajst dni pred dnevom glasovanja, določenim v sklepu o razpisu referenduma, in je začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 18. 11. 1998 (46. člen), kar je tri dni pred dnevom glasovanja. Rok, ki mora preteči od objave predpisa do začetka njegove veljave, je namenjen temu, da se vsi, ki bodo predpis uporabljali, z njim seznanijo in se pripravijo na njegovo izvrševanje (154. člen ustave). To velja tudi za krajevne skupnosti, ki so na podlagi statuta občine pooblaščene, da razpisujejo referendume o samoprispevku in sprejemajo sklepe o njihovi uvedbi. Zato ustavno sodišče ugotavlja, da bi Volilna komisija KS Otočec, ki je pristojna za ugotavljanje izida glasovanja na referendumu, morala uporabiti zakon, ki je veljal v času ugotavljanja, to je drugi odstavek 47.a člena ZLS. Podobno stališče je ustavno sodišče sprejelo tudi v odločbi št. U-I-245/94 z dne 23. 2. 1995 (Uradni list RS, št. 19/95 in OdlUS IV, 18).
6. Iz poročila Volilne komisije KS Otočec o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Otočec, objavljenega v istem Uradnem listu RS, kot izpodbijani sklep o uvedbi samoprispevka, je razvidno, da je bilo v volilni imenik vpisanih 1525 volilnih upravičencev in da je na referendumu glasovalo 890 volilnih upravičencev. Nadalje je razvidno, da je za uvedbo samoprispevka glasovalo 452 volilnih upravičencev in proti samoprispevku 409 volilnih upravičencev ter da je bilo 29 glasovnic neveljavnih. Iz navedenih podatkov izhaja, da za uvedbo samoprispevka ni glasovala večina vseh volilnih upravičencev, tako kot to določa drugi odstavek 47.b člen ZLS, ki je že veljal v času ugotavljanja izida glasovanja. Volilna komisija bi v skladu s 47.b členom ZLS na podlagi navedenih volilnih rezultatov morala ugotoviti, da referendum ni uspel in da predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Otočec ni izglasovan. Očitno je, da volilna komisija za ugotovitev izida glasovanja ni uporabila drugega odstavka 47.b člena ZLS, temveč določbo 23. člena ZRLI in ugotovila, da je predlog za uvedbo samoprispevka izglasovan s tem, ko je zanj glasovala večina volilcev, ki so glasovali.
7. Tretji odstavek 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 p.b. – ZSam)1 določa, da se samoprispevek lahko uvede le v primeru, če so se občani na ustreznem območju z referendumom vnaprej izrekli za njegovo uvedbo. Ker je iz poročila volilne komisije razvidno, da se za uvedbo samoprispevka ni izjavila zadostna večina volilcev, tako kot to zahteva 47.b člena ZLS, je ustavno sodišče izpodbijani sklep o uvedbi samoprispevka, ki je bil izdan na podlagi nezakonite odločitve volilne komisije, razveljavilo.
8. Ustavno sodišče se ni odločilo za odpravo izpodbijanega sklepa, kar bi pomenilo, da se morajo že plačani zneski samoprispevka vrniti. Pri tem je upoštevalo, da krajanom, ki so plačevali krajevni samoprispevek, niso nastale škodljive posledice, ki bi jih bilo treba odpraviti, saj je KS Otočec zavezana, da uporabi s samoprispevkom zbrana sredstva v tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek tudi uveden, torej v namene, ki so v korist vseh krajanov (2. člen izpodbijanega sklepa)
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U I 68/00
Ljubljana, dne 25. aprila 2000.