Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marka Kavčiča iz Trbovelj, na seji dne 20. aprila 2000

1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja S 9/96 – Novi dom (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/91) ni v neskladju z ustavo in zakonom.
2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja M 9/4 – Partizanska cesta (Uradni vestnik Zasavja, št. 5/91) ni v neskladju z ustavo in zakonom.
3. Odlok o dopolnitvi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja S 9/96 – Novi dom (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/97) se odpravi.

1. Pobudnik navaja, da ima njegov mejaš v neposredni bližini gostinski lokal, zunaj njega pa balinišče, gostinski vrt in parkirišče, za katere še nima ustreznih dovoljenj. Dovoljenja naj bi pridobil na podlagi izpodbijanih odlokov in sicer odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja S 9/96 – Novi dom (v nadaljevanju: odlok Novi dom) in odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja M 9/4 – Partizanska cesta (v nadaljevanju: odlok Partizanska cesta). Z izpodbijanima odlokoma naj bi bilo kršeno temeljno načelo, ki ga določa 16. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju: ZUN) o enakovrednih pogojih za bivanje, ker je njegova stanovanjska hiša izpostavljena hrupu. Pobudnik izpodbija tudi odlok o dopolnitvi odloka Novi dom (v nadaljevanju: dopolnitev odloka Novi dom), ker naj bi ga občina sprejela po hitrem postopku zaradi legalizacije nedovoljenih posegov v prostor, čeprav se lahko predpis po 43. členu ZUN spremeni le po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem. Izpodbijana odlok Novi dom in odlok Partizanska cesta naj bi bila v neskladju tudi s tretjim odstavkom 25. člena ZUN, po katerem so dopustne le dopolnilne gradnje, ki so nujno potrebne na območju, balinišče in gostinski vrt pa nista nujno potrebna objekta za obratovanje gostinskega lokala, nujno je le parkirišče. Odloka naj bi tudi ne določala, kdaj so objekti nujno potrebni in se zato tolmačita po prostem preudarku. Nadalje naj bi bila odloka v nasprotju z 22. členom in s četrtim odstavkom 25. člena ZUN, ker so posegi v prostor predvideni na kmetijskem in ne na stavbnem zemljišču, kar pobudnik dokazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom za parc. št. 337/3, k. o. Trbovlje. Zatrjuje tudi neskladnost odlokov s prvim odstavkom 153. člena ustave, vendar za to ne navaja razlogov.
2. Občina Trbovlje v odgovoru navaja, da je območje, ki ga ureja odlok Partizanska cesta, v dolgoročnem planu namenjeno za osrednje mestne dejavnosti, medtem ko je območje, ki ga ureja odlok Novi dom pretežno stanovanjsko. Obe območji naj bi se po planskih aktih urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Po pojasnilih občine je balinišče zaradi meje na tem območju, predvideno na obeh območjih urejanja, gostinski vrt in parkirišče pa le na območju Partizanske ceste. Zemljišči, na katerih naj bi bili predvideni izgradnja oziroma ureditev balinišča, gostinskega vrta in parkirišča (parc. št. 337/3 in 337/108, k. o. Trbovlje), sta po planskih aktih in po sklepu o določitvi stavbnih zemljišč Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 8/97 – v nadaljevanju: sklep) na obeh območjih opredeljeni kot stavbni, zato ne drži trditev, da je zemljišče kmetijsko. Občina pojasnjuje, da je sprejela dopolnitev odloka Novi dom kot obvezno razlago in ne kot spremembo in dopolnitev predpisa po 43. členu ZUN. V šesti alinei 11. člena odloka Novi dom je bilo dovoljeno urejanje javnih zelenih in tlakovnih površin. Pri razlagi določbe naj bi prihajalo do težav, zato je bila določba podrobneje opredeljena tako, da je sedaj dovoljeno urejanje odprtih zunanjih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, balinišča, poti, ploščadi in podobno, skupaj z urbano opremo oziroma spremljajočimi tovrstnimi objekti. V zadnji alinei 10. člena odloka Partizanska cesta je določeno, da je dopustna ureditev zunanjih površin kot so zelenice, otroška igrišča in ploščadi, skupaj z urbano opremo. Po navedbah občine balinišče ni izrecno našteto, vendar 11. člen odloka Partizanska cesta določa, da je možna tudi dopolnilna gradnja istovrstnih in spremljajočih objektov, kamor sodi zunanji gostinski vrt, parkirišče in balinišče. Občina pripominja, da so v obeh odlokih določena tudi merila in pogoji po 26. členu ZUN (odmiki, varstvo pred hrupom), na podlagi katerih so dovoljeni posegi v prostor.

3. Pobudnik izkazuje pravni interes kot neposredni mejaš zemljišč, na katerih so predvideni posegi v prostor z odlokom Novi dom, dopolnitvijo odloka Novi dom in odlokom Partizanska cesta. Ustavno sodišče je zato pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari.
Presoja odloka Novi dom in odloka Partizanska cesta
4. Pobudnik odlokoma očita, da sta v nasprotju s 16. členom ZUN, ker kršita temeljno načelo o enakovrednih pogojih za bivanje. Nadalje zatrjuje, da sta v neskladju z 22. in s 25. členom ZUN, ker so posegi v prostor predvideni na kmetijskem in ne na stavbnem zemljišču, v nasprotju s 25. členom ZUN, pa tudi zato ker balinišče in gostinski vrt nista nujno potrebna objekta za obratovanje gostinskega lokala.
5. Določba 16. člena ZUN ureja delovno, ne bivalno okolje, na območju, ki je namenjeno izključno ali pretežno industrijskim oziroma proizvodnim dejavnostim, zato se ne nanaša na izpodbijana odloka in ta ne moreta biti z njo v nasprotju.
6. Podatki iz zemljiškega katastra oziroma zemljiške knjige se nanašajo na obstoječe stanje nepremičnin, zato je zmotno stališče pobudnika, da dokazujejo tudi predvideno rabo nepremičnin. Po 22. členu ZUN se s prostorskimi izvedbenimi akti, ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana, podrobneje obdelajo v srednjeročnem planu sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter o drugih posegih v prostor. Po planskih aktih Občine in po sklepu je zemljišče, ki ga navaja pobudnik, opredeljeno kot stavbno, zato odloka iz razloga, ki ga navaja pobudnik, nista v nasprotju z 22. členom ZUN.
7. Določba 25. člena ZUN ureja primere, za katere se pripravljajo prostorski ureditveni pogoji, in ne prostorski izvedbeni načrti. Prostorski izvedbeni načrti se pripravljajo za posege v prostor, ki so tako zahtevni, da jih ni mogoče urejati s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Pobudnik očitno napačno razume 25. člen ZUN, ker se ta ne nanaša na posamezne posege v prostor, ki so že predvideni s prostorskimi ureditvenimi pogoji, temveč določa primere, za katere se prostorski ureditveni pogoji pripravijo.
8. Pobudnik navaja tudi neskladnost odlokov s prvim odstavkom 153. člena ustave, po katerem morajo biti predpisi v skladu z ustavo, vendar za to ne navaja razlogov. Ustavno sodišče pa samo tudi ni ugotovilo neskladnosti s citirano določbo ustave.
Presoja dopolnitev odloka Novi dom
9. Pobudnik zatrjuje, da je bila dopolnitev odloka Novi dom sprejeta po postopku, ki je v neskladju s 43. členom ZUN.
10. ZUN v 43. členu določa, da se prostorski izvedbeni akt lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem.
11. Po šesti alinei 11. člena odloka Novi dom je bilo v ureditveni enoti “A“, kamor sodijo predvideni posegi v prostor, dopustno urejanje javnih zelenih in tlakovnih površin. Z dopolnitvijo tega odloka se je dopolnila šesta alinea 11. člena tako, da dopušča urejanje odprtih zunanjih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, balinišča, poti, ploščadi in podobno, skupaj z urbano opremo oziroma spremljajočimi tovrstnimi objekti.
12. Odlok Novi dom je torej dopuščal le urejanje javnih površin. Njegova dopolnitev pa je razširila območje urejanja tudi na površine, ki niso javne. Iz predložene dokumentacije izhaja, da pobudnik upravičeno opozarja, da gre za dopolnitev odloka Novi dom in ne za njegovo obvezno razlago. Ustavno sodišče zato ni sprejelo pojasnila občine, da je bila dopolnitev sprejeta kot obvezna razlaga in je zato ni bilo treba sprejeti po postopku, ki je določen v 43. členu ZUN. Iz preambule dopolnitve odloka Novi dom tudi izhaja, da je bila sprejeta na podlagi 39. člena ZUN, ki ureja sprejem prostorskih izvedbenih aktov po preteku javne razgrnitve, po obravnavi pripomb in predlogov z javne razgrnitve in po oblikovanju stališča občinskega sveta do teh pripomb in predlogov.
13. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-361/96 z dne 21. 10. 1999 sprejelo stališče, da je obvezna razlaga, ne glede na njen kasnejši sprejem, del zakona od njegove uveljavitve. Sama zase ne more biti predmet presoje ustavnosti, ker le ugotavlja pravi smisel zakona oziroma zakonske določbe, na katero se nanaša. V primeru, da bi zakonodajalec dal zakonski normi vsebino, ki je norma ob njeni uveljavitvi ni imela, ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev zakona, ki pa je lahko predmet presoje ustavnosti. V odločbi št. U-I- 308/97 z dne 25. 10. 1999 (Uradni list RS, št. 98/99) pa je ustavno sodišče sprejelo stališče, da je obvezna razlaga, ki je bila izpodbijana v tej zadevi, zaradi svoje vsebine dopolnitev odloka, ker se z njo razširja oziroma na novo določa obveznost in ne le pojasnjuje obstoječa obveznost.
14. Ker je dopolnitev odloka Novi dom razširila območje urejanja, ki je bilo prvotno določeno v odloku Novi dom (iz javnih površin tudi na površine, ki niso javne), ta po svoji vsebini glede na navedeno stališče iz odločbe št. U-I-308/97 ne predstavlja obvezne razlage, temveč dopolnitev odloka. Ker je bila sprejeta po postopku, ki je v nasprotju s 43. členom ZUN, jo je ustavno sodišče odpravilo.

15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. in 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U I 79/97
Ljubljana, dne 20. aprila 2000.

1 Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-365/96 z dne 4. 11. 1999 (Uradni list RS, št. 99/99) zakon o samoprispevku razveljavilo z odložnim rokom enega leta. To pomeni, da ZSam še velja.