Na podlagi šestega odstavka 62. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se določa natančnejša merila za izračunavanje sredstev za sanacijo posledic rudarskih del, način odmere, obračunavanja in plačevanja, porabe sredstev ter nadzora nad plačevanjem sredstev za sanacijo zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli.

Sredstva za sanacijo rudarskih del se izračunajo na podlagi podrobnega načrta sanacije v revidiranem rudarskem projektu, z oceno stroškov sprotne, fazne ali končne sanacije, predvidenega časa trajanja rudarske pravice in predvidene skupne količine proizvedenih enot mineralne surovine v obdobju, po katerem se bo izvedla sanacija.

Plačilo za sanacijo se odmeri kot delež sredstev za sanacijo od vsake pridobljene enote mineralne surovine, na podlagi stroškov za sanacijo.
Finančna obremenitev vsake pridobljene enote mineralne surovine s stroški sanacije se izračuna glede na višino stroškov sanacije, razdeljene na količino surovine, pridobljene pri izvajanju rudarskih del.

Nosilcem, ki imajo glede na načrt sanacije v rudarskem projektu možnost le končne sanacije, se sredstva za sanacijo obračuna tako, da se mesečno odvaja v rudarski sklad delež obremenitve vsake proizvedene enote in od vseh oblik mineralne surovine, v raščenem stanju ves čas proizvodnje, razen v primeru iz 8. člena te uredbe.

Kadar potrebnih sredstev za sanacijo ni mogoče porazdeliti po enotah pridobljene mineralne surovine v raščenem stanju, se obračuna povprečna vrednost sanacije, ki jo zavezanec plačuje z mesečnim pavšalom, razdeljenim na čas pridobivanja oziroma čas trajanja rudarske pravice, kar se uredi v koncesijski pogodbi.

S koncesijsko pogodbo se lahko določi, da bo nosilcu z vrednostjo sanacije obremenjena celotna proizvodnja mineralne surovine, zato mora nosilec do opustitve izkoriščanja mesečno odvajati sredstva za sanacijo bodisi od količine proizvedene mineralne surovine ali z mesečnim pavšalom, kar se določi s koncesijsko pogodbo.

Nosilcu, ki že izvaja rudarska dela po enem od dovoljenj, naštetih v 105. členu zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) (v nadaljnjem besedilu: zakon), in bo lahko pridobil rudarsko pravico po 105. členu zakona, pa sanacije še ni izvedel, se sredstva za sanacijo zemljišč obračuna samo od tistega dela mineralne surovine, ki bo pridobljen po podpisu koncesijske pogodbe.
Tisti del posledic pridobivanja, ki mora biti obvezno saniran in je v primeru iz prvega odstavka tega člena že nastal zaradi dosedanjega pridobivanja, mora imetnik izvesti in financirati tako kot je predpisano v dovoljenju za raziskovanje ali izkoriščanje, na podlagi katerega je po 105. členu zakona pridobil rudarsko pravico.

Če se nosilec v koncesijski pogodbi zaveže, da bo izvajal sprotno ali fazno sanacijo in izvedel končno sanacijo brez odvajanja sredstev za sanacijo v rudarski sklad, mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti bančno garancijo in rezervacijo sredstev, da bo izvedel sanacijska dela v višini predvidenih stroškov sanacijskih del.

Izračun višine plačila za sanacijo zemljišča se opravi po obrazcu:
PSems = Sstr : SQms (SIT),
PS = PSems x Qms/mes. (leto) (SIT/mes.),
kjer pomenijo:
PSems plačilo za sanacijo po enoti pridobljene mineralne surovine,
Sstr stroški celotne sanacije,
SQms skupna količina mineralne surovine, ki bo pridobljena,
PS periodično plačilo za sanacijo (mesečno ali letno),
Qms količina pridobljene mineralne surovine (na mesec ali letno).
Višina plačila po tej uredbi se uskladi sorazmerno z rastjo cen življenjskih potrebščin na območju Republike Slovenije.

Višina plačila za sanacijo in način plačevanja se določi v koncesijski pogodbi. Spremembe višine plačila in načina plačevanja se urejajo z aneksom h koncesijski pogodbi na podlagi vloge nosilca.
Za plačevanje sanacije se nosilcu izda odločbo do 30. marca v tekočem letu na podlagi podatkov za preteklo leto, razen v primeru izvajanja sanacije po 8. členu te uredbe.
Odločba se lahko združi z odločbo o plačilu za koncesije, po uredbi, navedeni v tretjem odstavku 11. člena te uredbe.

Sredstva za sanacijo zemljišča plačuje nosilec z mesečnimi akontacijami do petnajstega dne v mesecu za pretekli mesec na poseben račun, ki se za namen sanacije zemljišč odpre pri rudarskem skladu za vsakega nosilca posebej. S koncesijsko pogodbo se lahko nosilec in Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) dogovorita tudi za drugačen način plačevanja sredstev za sanacijo zemljišč.
V primeru zamude pri plačilu plača nosilec zamudne obresti.
Podatke o proizvedenih enotah mineralne surovine in izvedenih sanacijskih delih mora nosilec priglasiti ministrstvu, pristojnem za rudarstvo na podlagi uredbe o načinu določanja plačila za rudarsko pravico do 30. januarja tekočega leta za preteklo leto.
Poračun vplačanih akontacij se opravi na podlagi izdanega računa za preteklo leto, pri čemer se upoštevajo že plačani povprečni mesečni zneski povračil in plačane akontacije ter prijavljena letna količina proizvedene mineralne surovine.
Če nosilec ne prijavi podatkov o proizvedenih količinah mineralne surovine v roku, ki ga določa uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico, se osnova za izračun plačila določi tako, da se osnova iz preteklega leta poveča za 20%.
Če se pri izvajanju nadzora po tej uredbi ugotovi, da je nosilec prijavil nižje osnove za obračun plačila od dejanskih, je nosilec dolžan plačati poleg ugotovljenih dejanskih obveznosti tudi zamudne obresti in vse stroške ugotavljanja dejanskih obveznosti.
Če se pri izvajanju nadzora po tej uredbi ugotovi, da nosilec ni priglasil osnove za izračun sredstev za sanacijo zemljišč in na podlagi razpoložljivih evidenc ni možno ugotoviti količine proizvedenih enot mineralne surovine, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, določi obveznost v povprečnem znesku, ki ga je nosilec dolžan poravnati do ugotovitve dejanske obveznosti. Če je nato ugotovljena višja obveznost, je nosilec dolžan poravnati razliko s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Nosilec iz zbranih in lastnih sredstev izvede sanacijo.
Sredstva za sanacijo zemljišč, ki so zbrana na računu nosilca v rudarskem skladu, se izplačajo na podlagi predloženega računa za izvedena sanacijska dela nosilcu, če je dela opravil sam, ali drugemu izvajalcu, ki je izvedel sanacijska dela.
Račun se predloži enkrat letno do 30. januarja v tekočem letu za preteklo leto. Stroški se nosilcu povrnejo le, če ima plačane dajatve v zvezi z uredbo o načinu določanja plačila za rudarsko pravico.
Sredstva za končno sanacijo zemljišč se izplačajo le, če je sanacija izvedena skladno z rudarskim projektom in na podlagi pravnomočnega dovoljenja za opustitev izkoriščanja po 48. členu zakona ter dovoljenja za izvajanje del pri zapiranju rudnikov in odpravo posledic izkoriščanja po 50. členu zakona.
Obseg in izvedbo opravljenih sanacijskih del potrdi komisija za nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

Preveč vplačana sredstva nosilcu rudarski sklad po končani sanaciji vrne.
Kadar nosilec zaradi stečaja ali likvidacije ne obstaja več, sanacija zemljišč pa ni bila izvršena in sredstva niso bila porabljena, se sredstva prenesejo na rudarski sklad, vnovči se bančna garancija in se sanacijska dela oddajo drugemu izvajalcu z javnim razpisom.
Kadar se koncesija prenese na novega nosilca, se v koncesijski pogodbi uredi tudi način prenosa že vplačanih sredstev za sanacijo zemljišč sredstev na novega nosilca in njegove obveznosti glede sanacije zemljišča.
V primeru, da izvaja sanacijo drugo podjetje, nosilec ali nasledniki pa ne obstajajo več, preveč vplačana sredstva ostanejo prihodek rudarskega sklada.

Če sredstev za sanacijo zmanjka, jih je ne glede na oceno stroškov za sanacijo v rudarskem projektu dolžan priskrbeti nosilec.
Če sredstev za končno sanacijo zmanjka, nosilec pa zaradi stečaja ali likvidacije ne obstaja več, priskrbi sredstva rudarski sklad.

V primeru, da drug interesent ali lokalna skupnost, na območju katere poteka raziskovanje ali izkoriščanje mineralne surovine, na podlagi sprejetega prostorskega izvedbenega akta izrazi interes ali potrebo po drugačni obliki ali vrednosti sanacije od predvidene v rudarskem projektu, lahko predlaga spremembo sanacije, s katero se morata strinjati nosilec in vlada.
Višje stroške predlagane sanacije plača predlagatelj spremembe.
Če se nosilec ali vlada s spremembo ne strinja, se končna sanacija izvede, kot je določena v rudarskem projektu.
Predlogi za spremembo sanacije po prvem odstavku tega člena ne smejo vplivati na rok izvedbe obvezne sanacije, predviden v revidiranem rudarskem projektu in določen s koncesijsko pogodbo.

Kadar nosilec predčasno zaključi pridobivanje mineralne surovine, mora opraviti celotno sanacijo iz zbranih in lastnih sredstev, razen v primeru, kadar skladno z zakonom njegovo obveznost prevzame druga pravna ali fizična oseba s prenosom rudarske pravice.
V primeru začasnega prenehanja proizvodnje oziroma mirovanja, je nosilec dolžan izvesti tisti del sanacije, za katerega pogoji so dotlej nastali, območje pa urediti v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
V primeru, da je zaradi višje sile ali dejanja tretje osebe sprememba sanacije ali njena predčasna izvedba nujna zaradi varnosti ljudi, živali, okolja in premoženja, takšno nujno sanacijo in njen obseg z odločbo odredi rudarski inšpektor. Nujno sanacijo izvede nosilec.
Stroške, ki nastanejo zaradi nujne sanacije iz prejšnjega odstavka, plača oseba, ki jih je povzročila, če je sprememba sanacije nujna zaradi višje sile, pa rudarski sklad.

Nadzor nad plačevanjem sredstev za sanacijo zemljišč kot posledice izvajanja rudarskih del izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.