Na podlagi 4. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št.70/97) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik ureja, na podlagi strokovnega elaborata “Elaborat za zaščito vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem – teran PTP”, pridelavo in promet grozdja ter mošta, namenjenega pridelavi v vino teran s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, ter pridelavo in promet vina teran s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (v nadaljnjem besedilu: vino teran PTP).
Pridelava vina teran PTP po tem pravilniku obsega pridelavo grozdja, mošta, vina in stekleničenje vina.

Vino teran PTP je rdeče, suho, mirno vino z zmerno vsebnostjo alkohola in vonjem in okusom po gozdnih sadežih. Barva vina teran PTP je intenzivna, rubinasto rdeča, lahko z vijoličnimi odtenki, vino ima značilno višjo vsebnost mlečne in ostalih organskih kislin ter polifenolnih snovi.
Na lastnosti in značaj vina teran PTP vplivajo predvsem rdeča kraška zemlja (jerina ali terra rossa), sorta grozdja refošk, ki se na njej goji, kraško podnebje z burjo ter tradicionalni postopki pridelave tega vina.

Vino teran PTP se prideluje le na območju podokoliša Kraške planote, znotraj vinorodnega okoliša Kras.
Meja vinorodnega podokoliša Kraška planota poteka od slovensko-italijanske državne meje na hribu Veliki Medvedjak (kota 472), preko kote 463 (Mali Medvedjak), kote 464 (Lenivec) in kote 484 (Tabor). Nato se meja spusti navzdol mimo Gradišča v Sežani, prečka cesto Sežana-Štorje, obkroži Vidmaršče in se obrne naravnost proti severu do železniške proge Sežana-Divača. Po tej progi poteka meja do vasi Merče, objame Merče in Plešivico ter gre naravnost čez železniško progo Sežana-Divača proti severu, mimo naselja Žirje do vzpetine Predlovec (kota 421). Nato gre meja po južni meji k.o. Štorje do plastnice 500 m, zavije proti severu na plastnico 400 m ter poteka po njej prek Struge in magistralne ceste Senožeče-Sežana, vse do lokalne ceste Majcni-Griže (vzpetina Brdo nad Majcni – kota 437). Nato poteka meja naprej po tej cesti proti severu do reke Raše, se usmeri po tej reki navzgor do Grižanskega potoka, obide vas Griže in poteka po Grižanskem potoku navzgor do plastnice 450 m. Meja poteka naprej po tej plastnici pod zaselki Razguri in Bogo, se nato spusti na plastnico 400 m in poteka po njej pod zaselkom Dolenje do vasi Ravnje, kjer se pri koti 374 spusti v dolino do točke, kjer magistralna cesta Manče-Kobdilj prečka reko Rašo. Meja se nato vzpne po tej cesti navzgor do plastnice 300 m, objame naselji Kobdilj in Štanjel ter poteka po njej do ceste Branik-Dutovlje. Od tu se meja spušča po tej cesti do odcepa lokalne ceste proti zaselku Lukovec. Meja se nato nadaljuje po tej cesti, objame Lukovec, gre po lokalni poti pod Tolstim vrhom (kota 366) proti zahodu ter nad naseljem Mali Dol prečka Žlebinje in Komenšček. Nad Komenščkom preide meja na plastnico 400 m in gre po njej nad naseljem Škrbina do Železnih vrat (kota 445 – preval na cesti Lipa-Tabor pri Prvačini), zavije nekaj časa po tej cesti proti Lipi in tik pred Lipo zopet preide na plastnico 400 m. Po njej gre meja naprej nad vasmi Lipa, Temnica in Novelo (pod vzpetinama Tabor in Griža) ter se izpod Griže (kota 431) v ravni črti priključi na poljsko pot Novelo-Podnakušnik. Nato meja poteka čez Gmajne, nad naseljema Segeti in Lokvica, pri odcepu za Lokvico prečka cesto Opatje selo-Miren in se priključi na slovensko-italijansko državno mejo, po kateri poteka zopet do izhodiščne točke na Velikem Medvedjaku.

Grozdje za vino teran PTP se prideluje le iz grozdja sorte refošk, na absolutnih vinogradniških legah.
Absolutne vinogradniške lege, na katerih se prideluje grozdje za vino teran PTP, so tiste vinogradniške lege Kraške planote:
– katerih tla so nastala s preperevanjem krednih in deloma eocenskih apnenčastih kamenin in so po tipu tal rdeče rjava sprana tla, ki se imenujejo jerina ali terra rossa;
– ki so zračne in ne smejo ležati v depresijah vrtač.

Vino teran PTP se prideluje po načelih integrirane pridelave grozdja in vina.

Za gojenje grozdja sorte refošk za pridelavo vina teran PTP se uporablja gojitvena oblika kraški latnik ali šparonske gojitvene oblike.

Za pridelavo grozdja za vino teran PTP mora biti gostota sajenja trsov, preračunana iz sadilne razdalje, kot sledi:
– pri gojitveni obliki kraški latnik: večja od 2800 trsov na hektar,
– pri šparonski gojitveni obliki: večja od 3500 trsov na hektar.

Za pridelavo grozdja za vino teran PTP se mora na trsih sorte vinske trte refošk, poleg spomladanske rezi vinograda, opraviti tudi vsa zelena dela, in sicer zlasti: pletev, odstranjevanje slabo razvitih grozdičev, prikrajševanje in privezovanje mladic, odstranjevanje odvečnih zalistnikov, vršičkanje in čiščenje listja.

Pridelek grozdja za vino teran PTP ne sme preseči 9000 kg na hektar. V posameznem letu, vendar v 5 letih največ dvakrat, je lahko pridelek večji za največ 20%.

Minimalna sladkorna stopnja ob trgatvi grozdja za vino teran PTP oziroma minimalna vsebnost pričakovanega naravnega alkohola za vino teran PTP je 70°OE ali 9,2 vol% naravnega alkohola, oziroma za posamezno leto tudi večja, če tako določi pooblaščena organizacija, ki spremlja dozorevanje grozdja (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija), v skladu s pravilnikom o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve (Uradni list RS, št. 68/99).
Če so v posameznem letu vremenske razmere za dozorevanje grozdja za vino teran PTP še posebej neugodne, lahko pooblaščena organizacija izjemoma, za točno določeno količino grozdja, dovoli trgatev grozdja za vino teran PTP, ki ob trgatvi dosega najmanj 67°OE ali 8,7 vol% naravnega alkohola.
Ob trgatvi morajo biti skupne kisline v moštu, izražene kot vinska kislina, med 10,0 g/liter in 18,0 g/liter mošta, pH vrednost najmanj 2,9, puferna kapaciteta pa največ 90 mM/l/pH.
Grozdje za vino teran PTP, ki se v skladu z drugo alineo prvega odstavka 20. člena tega pravilnika označi kot izbrani teran PTP (v nadaljnjem besedilu: izbrani teran PTP) mora ob trgatvi dosegati najmanj 80°OE ali 10,8 vol% naravnega alkohola in mora biti ob trgatvi pregledano kot grozdje za vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, v skladu s pravilnikom iz prvega odstavka tega člena.
Grozdje za vino teran PTP mora biti ob trgatvi zdravo in nepoškodovano. Dovoljen delež poškodovanega grozdja znaša do 10%, izjemoma v posameznih letinah, ko so naravne razmere še posebej neugodne, pa največ do 20%, kar mora predhodno odobriti pooblaščena organizacija.

V letinah, ko so vremenske razmere za dozorevanje grozdja neugodne in grozdje ne dozori, se lahko mošt za pridelavo vina teran PTP obogati za največ 2,0 vol% alkohola. Če je bil izveden postopek obogatitve, dejanski alkohol ne sme preseči 11 vol%.
Izbrani teran PTP je pridelan izključno brez obogatitve.

Vino teran PTP se prideluje po tehnologiji, ki se uporablja za rdeče vino. Obvezno je pecljanje grozdja pred drozganjem, razen pri postopku maceracije v CO2 atmosferi.
Maceracija za pridelavo vina teran PTP poteka po klasični metodi ali v CO2 atmosferi.
Pri fermentaciji mošta za pridelavo vina teran PTP se mora zagotoviti popolno povretje mošta.
Z dovoljenimi enološkimi postopki se sproži popolna ali delna jabolčno mlečna fermentacija (biološki razkis) vina za pridelavo vina teran PTP.
Izplen vina teran PTP po prvem pretoku lahko znaša do 76%.
Za obogatitev mošta je v skladu z 11. členom tega pravilnika dovoljena:
– uporaba koncentriranega grozdnega mošta sorte refošk, pridelane na Kraški planoti in
– uporaba saharoze do največ 3,5 kg na 100 litrov mošta.
Pri tehnologiji pridelave vina teran PTP niso dovoljeni naslednji tehnološki in enološki postopki:
– topla maceracija drozge,
– maceracija drozge s SO2 postopkom,
– kemijski popravek kisline v moštu ali vinu,
– izvajanje stabilizacije na tartrate z elektrodializo,
– obdelovanje s kationskimi izmenjevalci,
– toplo polnjenje.
Vino teran PTP se stabilizira s hlajenjem. Dovoljena je dodatna uporaba gumiarabike (do največ 200 mg/liter).
Vino teran PTP se stekleniči z ali brez filtracije.

Vsebnost različnih snovi vina teran PTP je naslednja:
– dejanski alkohol: najmanj 10,0 vol% do največ 12,5 vol%;
– dejanski alkohol za vino teran PTP, ki je v okviru dovoljenih količin obogateno: najmanj 10,0 vol% do največ 11,0 vol%;
– naravni alkohol: najmanj 9,2%;
– naravni alkohol za vino izbrani teran PTP: najmanj 10,8%;
– titracijske kisline: 7,0 do 10,0 g/l;
– ekstrakt brez sladkorja: najmanj 25 g/l;
– reducirajoči sladkor: do 2,0 g/l;
– pepel: najmanj 2,0 g/l;
– hlapne kisline: do 0,9 g/l;
– SO2 skupni: do 100 mg/l;
– SO2 prosti: do 28 mg/l;
– sorbat: 0,00 mg/liter;
– mlečna kislina, kot del skupnih kislin: 2 do 5 g/l, razen za vino, kjer se biološki razkis še ni začel;
– polifenolne snovi: najmanj 900 mg/liter;
– ton barve: najmanj 45°.
Vino teran PTP ima lahko usedlino beljakovinskega izvora in izločenih barvnih snovi in soli organskih kislin.
Vino teran PTP je lahko v prometu pred ali po zaključenem biološkem razkisu, izbrani teran PTP pa le po zaključenem biološkem razkisu.

Vino teran PTP se lahko nahaja v prometu le ustekleničeno.
Znotraj vinorodnega območja Kraške planote je lahko vino teran PTP v prometu tudi neustekleničeno, in sicer se lahko na vinotočih in turističnih kmetijah vino teran PTP iz lastne pridelave toči neposrednemu potrošniku. Neustekleničeno vino teran PTP lahko znotraj vinorodnega območja Kraške planote točijo tudi za točenje neustekleničenega vina registrirani gostinski obrati.

Vino teran PTP se polni v steklenice ali v ustrezno večjo embalažo iz materiala primernega za hrambo vina.
Volumen steklenic, v katere se polni vino teran PTP, je do 0,75 litra. Steklenice morajo biti zamašene z zamaški iz plute ali navojnimi zamaški.
Volumen večje embalaže, v katero se polni vino teran PTP, znaša od 20 do 60 litrov. Ta embalaža mora omogočati točenje preko točilne naprave s pomočjo povečanega tlaka ali ustrezne črpalke, ki preprečuje oksidacijo vina.
Izbrani teran PTP se polni izključno v steklenice.

Preden gre vino teran PTP v promet, mora biti ocenjeno s strani pooblaščene organizacije za oceno vina.
Sestavni del ocene vina teran PTP je povzorčenje vina, ki ga opravi predstavnik pooblaščene organizacije za oceno vina.
Pečatenje vina teran PTP, ki se bo v prometu nahajalo kot neustekleničeno vino in pečatenja vina teran PTP, pri katerem se biološki razkis še ni zaključil, se ne izvaja.
Pri organoleptični oceni mora vino teran PTP doseči najmanj 16,1 točke, vino izbrani teran PTP pa 18,1 točke, v skladu s pravilnikom o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00).
Če pokuševalci z organoleptično oceno ne potrdijo, da ima vino značaj vina teran PTP, vino ne sme nositi oznake teran PTP.
Test na stabilnost vina in mikrobiološka analiza se kot sestavni del obvezne analize za vino teran PTP ne izvajata. Poleg parametrov, ki se analizirajo za kakovostno vino, se pri vinu teran PTP analizira tudi vsebnost mlečne kisline in skupni SO2.

Vino teran PTP ne sme biti dano v promet pred 8. novembrom v letu pridelave grozdja in je lahko v prometu največ dve leti in pol po trgatvi grozdja iz katerega je pridelano. Če se vino teran PTP nudi končnemu potrošniku neustekleničeno, sme biti v prometu največ 18 mesecev po trgatvi grozdja iz katerega je pridelano vino.
Za prodajo ustekleničenega vina teran PTP, ki je starejše od 2,5 let, se mora vino ponovno posredovati v oceno pooblaščeni organizaciji za oceno vina. Če se s ponovno oceno ugotovi, da vino še izpolnjuje pogoje za vino teran PTP, se to vino lahko še naprej prodaja z oznako teran PTP, vendar ne več kot 3,5 let po trgatvi grozdja iz katerega je pridelano vino.

Če ob ocenitvi vina teran PTP biološki razkis še ni zaključen, pooblaščena organizacija za oceno vina v odločbi o ocenitvi vina to navede. Če se tako vino nahaja v prometu v originalni embalaži, mora embalaža vsebovati navedbo: “biološki razkis še ni zaključen, hraniti v hladnem prostoru”. Za vino teran PTP, pri katerem biološki razkis še ni zaključen, se z odločbo o ocenitvi vina določi 6-mesečni rok, v katerem je dovoljen promet takega vina.

Dovoljeni oznaki geografskega porekla in kakovosti vina teran PTP sta:
– teran priznano tradicionalno poimenovanje, Kras ali
– izbrani teran priznano tradicionalno poimenovanje, Kras.
Za oznako priznano tradicionalno poimenovanje se lahko uporablja tudi okrajšava PTP in dodatna oznaka Kraška planota.
Za izbrani teran PTP je dovoljena dodatna navedba vinorodnega kraja, v skladu s predpisom, ki ureja rajonizacijo vinogradniških območij, če je grozdje pridelano na območju označenega vinorodnega kraja.
Prepovedano je uporabljati oznako teran brez oznake priznano tradicionalno poimenovanje.

Določbe tega pravilnika o vinu teran PTP veljajo tudi za izbrani teran PTP, razen če ta pravilnik ne določa drugače.

Za postopke pridelave grozdja, mošta in vina, razen za določitev območja pridelave, ter za označevanje in promet vina teran PTP, ki niso določeni s tem pravilnikom, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo pridelavo, predelavo in promet kakovostnega vina z zaščitenim geografskim poreklom.

Za vino teran PTP, ki je bilo opremljeno oziroma za katerega je bila oprema naročena pred uveljavitvijo tega pravilnika, se lahko uporabljajo oznake v skladu pravilnikom o kakovosti vina (Uradni list SFRJ, št.17/81 in 14/89) in pravilnikom o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 18/77 in 10/78), vendar največ do 8. novembra 2000.
Določba 5. člena tega pravilnika se začne uporabljati za vino teran PTP najpozneje za letnik 2005.
Razen za izbrani teran PTP se drugi odstavek 15. člena tega pravilnika začne uporabljati najpozneje za letnik 2003.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.