Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 16/90, 18/93, 47/93 in 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 59/99 – odločba US) in 16. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99 in 86/99) je Občinski svet občine Brežice na 10. seji dne 22. 11. 1999 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt »Poslovni center Brežice«, ki ga je izdelal Savaprojekt Krško pod številko UN 134/92-2 v maju 1999.

Določbe tega odloka so dopolnjene z opisi in grafičnimi prikazi v ureditvenem načrtu (UN), ki se nanašajo na lego in velikost objektov, potek infrastrukturnih vodov, pogoje za oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Sestavni deli so:

Tekstualni del:
1.0  Uvod;
2.0  Izvleček iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice v letu1993;
3.0  Opis strokovnih rešitev;
4.0  Idejne rešitve prenove, dograditve ali novogradnje prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter sistema zvez;
5.0  Prikazi prostorskih ureditev in pogojev po posameznih področjih;
6.0  Pogoji soglasodajalcev;
7.0  Besedilo odloka o ureditvenem načrtu;
8.0  Analiza stanja in idejna zasnova rešitve mirujočega prometa in nakazanih prometnih problemov iz javne razgrnitve osnutka Ureditvenega načrta Cesta svobode-Center-Brežice.
     Grafični del:
9.0  grafične priloge:
U1 – Izsek iz planskega akta                   M 1:5000
     U2 – Prikaz iz urbanistične zasnove       M 1:5000
     U3 – Prikaz iz programskih
zasnov (namenska raba prostora)                M 1:5000
     U4 – Prikaz iz programskih
zasnov (prostorske enote)                      M 1:5000
     U5 – Kopija katastrskega načrta           M 1:2880
     U6 – Geodetska podloga
in kopija katastrskega načrta                  M 1:1000
     U7 – Razdelitev območja na kareje         M 1:1000
     U8 – Ureditvena situacija                 M 1:1000
     U9 – Situacija komunalne
in energetske infrastrukture                   M 1:1000
     U10 – Situacija prometne ureditve         M 1:1000
     U11 – Načrt gradbenih parcel
in funkcionalnih zemljišč                      M 1:1000
     U12 – Situacija z elementi
za zakoličbo                                   M 1:1000

Opis meje območja, ki se ureja z ureditvenim načrtom.
Območje urejanja je opredeljeno z naslednjimi mejnimi ulicami: na severu s Pleteršnikovo ulico, na jugu z Bizeljsko cesto, na vzhodu s Cesto svobode in na zahodu z Maistrovo ulico.
Obodna parcelacija navedenega območja je naslednja:
k.o. Zakot: 335/1-delno (v nadaljevanju -d), 336/2-d, 337/1-d, 339/1-d, 339/2, 342/1-d, 342/2, 382-d, 395-d, 162-d, 163-d, 383, 384, 177-d, 178/1-d, 320/14-d, 320/15-d, 297/3-d, 297/4-d, 291/9-d, 291/10-d, 286/2-d, 283/5-d, 282/5-d, 279/3-d, 277/6-d, 277/7-d, 273/4-d, 268/2-d, 385-d, 390-d in 348/1-d;
k.o. Črnc: 1496/1-d in 1496/2-d;
k.o. Brežice: 366/d, 362-d, 357-d, 360-d, 355-d, 354-d, 352-d, 348-d, 321-d, 318/1-d, 281-d, 276/2-d, 275-d; 1153/2, 366 in 208/1;
k.o. Trnje: 1/156 in 1497.

Osnovna izhodišča za definiranje namenske rabe in izrabe območja so:
– prilagajanje obstoječemu coningu v programsko zaključenih in definiranih območjih;
– izločanje motečih dejavnosti, ki ne sodijo v ožja mestna središča;
– uvajanje visokoprofitnih dejavnosti na prostih površinah, predvsem ob Cesti svobode;
– visoka gostota pozidave v splošnih okvirih in visoka gostota prebivalcev v stanovanjskih območjih;
– rezervacija prostora za centralne (nestoritvene) dejavnosti;
– racionalna izraba prostora.

Namen zasnove koncepta je:
– zajeziti razpršenost gradnje povojnega dela mesta in ustvariti močan urbani rob ob prostorski ločnici – Cesti svobode, ki bo predstavljal protiutež staremu mestnemu jedru;
– umiriti silhueto vzhodne fasade mesta in ustvariti reprezentančni prospekt mesta;
– z novimi preboji – ulicami povezati obstoječo grajeno strukturo z upoštevanjem oziroma navezavo na obstoječe prostorske parametre;
– ponovno ustvariti prostor ulice in trga, slednjega s poudarjenimi dominantami;
– prometno urejanje v širšem pomenu in prometna varnost,
– poleg grajene strukture, kot glavnega elementa zasnove, jo dopolnjuje tudi ureditev zelenih površin in zelene zavese drevja ob glavnih ulicah.

Območje UN Poslovni center–Brežice obsega območje med Pleteršnikovo ulico, Bizeljsko cesto, Cesto svobode (obvoznico) in Maistrovo ulico in je razdeljeno na naslednje kareje:
kare C/I; na severu je območje zaključeno z objektoma Policije in MORS vključno z njunima funkcionalnima zemljiščema, na jugu je območje omejeno z Bizeljsko cesto, na vzhodu s Cesto svobode in na zahodu z Ulico Stanka Škalerja;
– v kareju je predvidena, poleg obstoječih centralnih in javnih dejavnosti (trgovina, promet, uprava) še dopolnitev obeh dejavnosti: prometna dejavnost (garažna hiša) in centralne dejavnosi v okviru poslovnega objekta ob Šolski ulici pri avtobusni postaji;
kare C/II; je predel med Pleteršnikovo ulico na severu in je na jugu zaključeno z objektom gasilskega doma vključno s funkcionalnim zemljiščem, na vzhodu je omejeno s Cesto svobode in na zahodu z Ulico Stanka Škalerja;
– v kareju so predvidene, poleg obstoječih centralnih in javnih dejavnosti (gasilski dom in individualne stanovanjske hiše s servisnimi dejavnostmi), še oskrbno-storitvene dejavnosti in dopolnilna ter nadomestna stanovanjska gradnja z možnim dodatnim nemotečim poslovnim programom;
kare C/III; je predel med Pleteršnikovo ulico na severu in novo povezovalno ulico med Ulico Stanka Škalerja in Maistrovo ulico (v nadaljevanju: Nova ulica) na jugu, med ulico Stanka Škalerja na vzhodu in Maistrovo ulico na zahodu;
– v kareju je predvidena večstanovanjska gradnja na severovzhodnem delu kareja in individualna stanovanjska gradnja na jugovzhodnem delu kareja, oboje z možnim dodatnim nemotečim programom centralnih in javnih dejavnosti ter gradnja objektov s poslovnim programom na zahodnem delu območja ob Maistrovi ulici. Predvidena je dolgoročna prestavitev rezervoarja za kurivo in parkirišč, ki jih uporabljajo stanovalci objektov na zahodni strani Maistrove ulice, na lastna funkcionalna zemljišča;
kare C/IV; je predel med Novo ulico na severu in Opekarsko ulico na jugu ter med Ulico Stanka Škalerja na vzhodu in Maistrovo ulico na zahodu;
– v kareju je predvidena gradnja individualnih stanovanjskih objektov v obliki zapolnitev plomb med obstoječimi objekti, nadomestnih gradenj, rekonstrukcij in adaptacij ter novogradenj ob Novi ulici. Pritlični deli objektov se lahko namenijo za nemoteče programe centralnih in javnih dejavnosti;
kare C/V; je predel med Opekarsko ulico na severu in Šolsko ulico na jugu ter med Ulico Stanka Škalerja na vzhodu in Maistrovo ulico na zahodu;
– v kareju, v katerega severovzhodnem delu je obstoječi stanovanjskim programom visoke gostote, je predvidena rušitev obstoječega kmetijsko-gospodarskega kompleksa ob Maistrovi ulici in nadaljnja izgradnja stanovanj z možnostjo nemotečih lokalov v pritličju;
kare C/VI; je predel med Šolsko ulico na severu in Bizeljsko cesto na jugu ter med Ulico Stanka Škalerja na vzhodu in Maistrovo ulico na zahodu;
– v kareju je prioritetno predvidena izgradnja osrednje tržnice mesta in pošte (centralne dejavnosti. Ostale površine so namenjene predvsem centralnim in javnim dejavnostim vključno s stanovanji. Objekt kotlarne se oblikovno in ekološko sanira in ohranja funkcijo toplotne oskrbe v čim večjem obsegu.

Obstoječi objekti centralnih in javnih dejavnosti (blagovnica, avtobusna postaja, Policija, objekt MORS, gasilski dom, večstanovanjski objekt ob Ulici Stanka Škalerja) predstavljajo zametke centra novejšega dela mesta. Te dejavnosti so v tem delu mesta sprejemljive in se dopolnjujejo z novimi programi centralnih in javnih dejavnosti. Predvsem gre za izvedbo osrednje tržnice mesta in centralne pošte v kareju C/VI z neposredno navezavo na Bizeljsko cesto oziroma Maistrovo ulico. Za nemoteno funkcioniranje tržnice in pošte je nujna in prioritetna izvedba parkirne hiše na prostoru pod tržnico. Ob centralnih in javnih dejavnostih na južnem delu območja je taka programska zasnova predvidena še ob Cesti svobode, medtem ko je na severnem delu območja urejanja prioritetna stanovanjska gradnja z dodatnimi programi nemotečih dejavnosti.
Glede na lego območja na prostoru nekdanjih kmetijskih površin in segmentno polpreteklo rast grajene strukture Brežic, so na območju manjša kmečka gospodarstva, ki so danes v urbanem pogledu moteč element. Prav tako je moteča obstoječa dejavnost Komunalnega podjetja (avtopark, skladišče) v kareju C/VI. Načrtuje se preselitev dejavnosti komunalnega podjetja na novo lokacijo v okviru industrijske (obrtne) cone in odstranitev ali podreditev kmetijskih gospodarstev novi urbani podobi območja.

Skupna splošna merila in pogoji za poseganje v prostor
V prostorskih enotah so dopustne gradnje in ureditve:
– poslovnih, stanovanjskih in pomožnih objektov;
– za pomožne objekte znotraj ureditvenega območja se uporablja odlok o določitvi pomožnih objektov v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 65/95, 39/96 in 71/97);
– adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov, ki so skladne s splošnimi smernicami ureditvenega načrta;
– nadomestne gradnje neustreznih objektov s prilagoditvijo novi morfološki strukturi na posameznem območju v skladu s splošnimi smernicami ureditvenega načrta;
– prometnih, komunalnih in energetskih objektov ter objektov in naprav sistema zvez;
– zelenih površin in drevoredov;
– likovnih elementov, tudi izven zarisanih lokacij (na podlagi lokacijskih preverb);
– parkirnih površin, tudi začasnih, na površinah, ki so sicer namenjena pozidavi.
V območju UN ni dovoljena umestitev novih in širitev obstoječih proizvodnih dejavnosti.
Za vsak poseg v prostor se pred izdajo lokacijskega dovoljenja, izdela dokumentacija za ugotovitev skladnosti s konceptom zasnove ureditvenega načrta (izris iz UN). Osnova za dokumentacijo je investitorjev program s prikazom tehnologij, vhodnih in izhodnih parametrov in potrebnih gabaritov ter kapacitet dejavnosti.
Za funkcionalno zemljišče se šteje cela gradbena parcela brez izjem in je določena na podlagi grafičnega lista U11 – Prikaz gradbenih parcel tega ureditvenega načrta. Funkcionalno zemljišče se lahko spremeni na podlagi strokovne presoje ob izdelavi izrisa iz UN. Spremembe funkcionalnih zemljišč ne smejo rušiti koncepta UN.
Za parcele, kjer je predvidena pozidava, se lahko izdela lokacijska dokumentacija in izda lokacijsko dovoljenje za začasna utrjena parkirišča, ki velja do izdaje novega lokacijskega dovoljenja za isto lokacijo.
Pri spremembi namembnosti obstoječih objektov mora investitor pridobiti pozitivno soglasje vseh sosedov – mejašev.
Izhodišča za gradbene linije; gabariti in odmiki od objektov:
– višinski gabarit se, odvisno od kareja, vklaplja v kompozicijski odnos urbanega okolja in njegovih značilnosti, pomemben generator gabarita je tudi prometnica ob kateri bo stal objekt;
– za novogradnje je minimalni gabarit P (visoko pritličje za dejavnosti oziroma P + 1 za stanovanjske in poslovno stanovanjske objekte), maksimalni pa P+3+M, oziroma max. 15 m od nivoja terena;
– vsi objekti lahko imajo največ dve kletni etaži, če ni drugače določeno;
– za nekontinuirano-individualno pozidavo je minimalni višinski gabarit P+1+M;
– maksimalna bruto pozidana površina pritličja in višjih etaž je 80% površine funkcionalnega zemljišča oziroma celotne gradbene parcele (FSI=0,80);
– možna je fazna gradnja objektov v sklopu funkcionalnega zemljišča;
– gradbena linija ob prometnicah je označena v karejih, kjer je to potrebno za razumevanje odnosov do načrtovanih objektov. Začrtana je s prekinjeno črto v grafični prilogi U8 – Ureditvena situacija UN;
– odmik od sosednjega objekta je določen za vsak kare posebej in glede na višino objekta, če je lociran ob parcelni meji ali prometnici, veljajo odmiki določeni v 13. členu tega odloka;
– poleg prometnic je določena tudi maksimalna toleranca (odmik) od gradbene linije, ki znaša od 8 do 16 m v notranjost;
– gradbena linija se podreja značilnostim urbane teksture vsakega kareja in naj bi se na njeni črti praviloma pričel objekt (predvsem novi in nadomestni).

Kare C/I
S predvidenimi novimi objekti (poslovni objekti v sklopu avtobusne postaje P+1, dozidava trgovske hiše P+1+M, garažna hiša MAX 4K+P+3 se poskuša obstoječi gradbeni strukturi novega centra dograditi, »obzidati« obstoječo paviljonsko gradnjo. Objekti naj ob Cesti svobode sledijo gradbeno linijo trgovske hiše in ustvarjajo trdno vzhodno fasado mesta. Objekti naj bodo oblikovani sodobno kot protiutež klasičnemu oblikovanju objektov v starem delu mesta. Nakloni streh so od ravne strehe do dvajset stopinj.
V kareju se predvideva še nadhod ali podhod preko Ceste svobode. Odločitev o tem se sprejme na podlagi prometnih študij v primeru širitve mesta ob Bizeljski cesti vzhodno od Ceste svobode. Za nadhod se izdela posebna preverba z idejno zasnovo, ki je podlaga za samostojno lokacijsko dokumentacijo.
Kare C/II
Obstoječi neorganizirani grajeni strukturi, sestavljeni iz poslovnih, individualnih stanovanjskih in pomožnih objektov, se doda nove objekte z namenom ustvarjanja trdne zunanje linije kareja. Ob Cesti svobode je predvidena izgradnja večjih poslovno ali poslovno stanovanjskih objektov minimalne višine P+1, za katere veljajo enaki pogoji, kot za objekte ob Cesti svobode v kareju C/I. Za nemoteno funkcioniranje poslovno stanovanjskih objektov je predvidena servisna cesta s parkirnimi prostori ob Cesti svobode. Za izgradnjo in nemoteno funkcioniranje individualnih stanovanjskih objektov je predvidena izvedba povezovalne ulice med Ulico Stanka Škalerja in servisno cesto ob Cesti svobode. Nadomeste in dopolnilne gradnje individualnih stanovanjskih objektov poljubnega tlorisa z upoštevanjem zunanje gradbene linije kareja imajo lahko v pritličju program nemoteče poslovne dejavnosti. Višina individualnih stanovanjskih hiš je P+1+M. Osnovna oblika streh stanovanjskih hiš je simetrična dvokapnica naklona 35 do 45 stopinj na kateri so možne modifikacije z osnovni strehi podrejenimi oblikami (fečare, lomi, spremembe naklonov in podobno), ki pa ne zakrijejo osnovne enostavne oblike strehe.
Kare C/III
Zasnova kareja predvideva rušitev pritlične stanovanjske hiše z gospodarskimi in pomožnimi objekti na zahodnem delu kareja ob Pleteršnikovi ulici.
Na križišču Pleteršnikove ulice z Maistrovo ulico je predvidena izgradnja poslovnega objekta (motel) max višine P+2. Na severo vzhodnem delu kareja je predvidena večstanovanjska gradnja poslovnega ali poslovno-stanovanjskih objektov s pripadajočimi zelenimi in parkirnimi površinami. Višina stanovanjsko poslovnih objektov je do P+3+M. Zagotovljene morajo biti zelene površine 15 m2 na stanovanje in zadostno število parkirnih mest po splošnih navodilih za projektiranje parkirnih površin tega odloka.
Na jugovzhodnem delu kareja je ob »novi ulici« predvidena individualna stanovanjska gradnja. Individualni stanovanjski objekti so poljubnega tlorisa z upoštevanjem zunanje gradbene linije kareja. V pritličju imajo lahko program nemoteče poslovne dejavnosti. Višina individualnih stanovanjskih hiš je P+1+M. Osnovna oblika streh stanovanjskih hiš je simetrična dvokapnica naklona 35 do 45 stopinj na kateri so možne modifikacije z osnovni strehi podrejenimi oblikami (fečare, lomi, spremembe naklonov in podobno), ki pa ne zakrijejo osnovne enostavne oblike strehe.
Dolgoročno je predvidena prestavitev rezervoarja za kurivo ob Maistrovi cesti, ki se prestavi na funkcionalno zemljišče objektov na zahodni strani Maistrove ulice, ki jih napaja, oziroma se ukine ob organizaciji plinskega razvoda. Prav tako je dolgoročno predvidena preselitev parkirnih prostorov stanovanjskih blokov na zahodno stran Maistrove ulice, zaradi funkcionalnosti in prometne varnosti.
Kare C/IV
Gradbeno strukturo kareja sestavljajo obstoječe individualne stanovanjeke hiše ob Opekarski ulici. Predvidene so adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov, dozidave in zapolnitve plomb z novimi objekti. Predvidena je še pozidava individualnih stanovanjskih hiš v drugi vrsti do katerih bo dostop po »Novi ulici« na severni strani (priključi na podaljšek Škalerjeve). V pritličju objektov je možna nemoteča poslovna dejavnost. Objekti so poljubnega tlorisa z upoštevanjem gradbene linije zunanjega roba kareja. Višine objektov so minimalno P+1+M. Osnovna oblika streh je simetrična dvokapnica naklona 35 do 45 stopinj, na kateri so možne modifikacije z osnovni strehi podrejenimi oblikami (fečare, mansardne odprtine, lomi, spremembe naklonov in podobno), ki pa ne zakrijejo osnovne enostavne oblike strehe.
Kare C/V
Predvidena zasnova kareja obsega poleg obstoječega večstanovanjskega objekta še nadaljnjo izgradnjo blokov višine maksimalno P+3+M, dovoljena je podkletitev, tloris objektov v okviru maksimalne gradbene linije, možnost ureditve lokalov v pritličju, vendar ne gostinskih.
V atriju večstanovanjskih objektov je predvidena ureditev parkovno urejenega otroškega igrišča in hkrati izvedba zelene bariere proti jugu in na zahodni strani zelenih površin.
V zasnovi kareja je predvidena še rušitev stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji ob Maistrovi ulici.
Kare C/VI
Zasnova kareja predvideva formiranje osrednjega večnamenskega mestnega (javne utrjene površine) novejšega dela mesta. Objekta, ki obdajata predvideni trg, sta večnamenski poslovni objekt ob Šolski ulici ter objekt osrednje tržnice mesta s pošto, lokali, poslovnimi prostori in stanovanji. Objekt na jugu je v celoti namenjen poslovni dejavnosti (gostinstvo, turizem, lokali). Objekti so max višine P+3+M nepravilnih tlorisov, delno pritličen: do 50% tlorisa je le objekt tržnice. Zasnova kareja tako predvideva rušitev motečega objekta KOP, rušitev obstoječih stanovanjskih hiš ter oblikovna in ekološka sanacija kotlovnice (kot je že v predhodnem PIN). Ustvarjeni trg ob kotlovnici z utrjenimi tlakovanimi površinami mestotvornega značaja z likovnimi elementi opreme (fontane, skulpture), ki se lahko postavijo s priglasitvijo in soglasjem občine. Na tržnici je dovoljeno postavljanje sezonskih (montažnih) objektov.

Izhodišče tega UN je, da je ureditveno območje reprezentančni del mesta. Zato je zahtevano skrbno oblikovanje fasad proti Cesti svobode. Poudarja se »kontrast« staro mestno jedro: novi del mesta, ki zahteva sodoben pristop k oblikovanju fasad.
Na območjih, kjer poslovne pozidave še ni, je trend ukinjanja in prestavljanja gospodarskih in pomožnih objektov iz najbolj atraktivnih lokacij.

V območju urejanja se vse načrtovane zelene površine, območja v sklopu stanovanjskih in poslovno-trgovskih kompleksov, parkovno uredijo.

Za realizacijo predvidene pozidave je potrebna, v skladu z njeno dinamiko, odstranitev nekaterih obstoječih objektov, ki so navedeni v 9. členu tega odloka.

Posamezni investitorji so dolžni urediti pripadajoči del javne infrastrukture, ki meji na njihovo funkcionalno zemljišče. Detajlneje se obseg določi ob izdelavi izrisa iz UN in s pogodbo med investitorjem in Občino Brežice. Sklenitev pogodbe je pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Cesta svobode je primarna mestna cesta in obvoznica ter je hkrati regionalna povezava mest Brežice in Krško. Tudi v perspektivi bo osrednja os prometnega dogajanja. Glede na svoj pomen ji je potrebno zagotoviti najvišji standard:
– širina vozišča 7,5 do 8 m in zagotovitev tretjih pasov, na križišču z Bizeljsko cesto tudi četrtega pasu;
– od prometnega z zelenim pasom ločen kolesarski in peš promet;
– najmanjša razdalja med priključki je 80 m;
– možnosti širitve, izvedba dodatnih voznih pasov proti vzhodu;
– najmanjši odmik objektov od vozišča na zahodno stran je 15 metrov, če ni drugače določeno.
Sekundarne mestne ceste, mestne vpadnice, zagotavljajo glavne prečne povezave v mestu in s tem močno vplivajo na propustnost, oziroma prispevajo k tekočemu prometu.
To so Bizeljska cesta, Pleteršnikova ulica, Ulica Stanka Škalerja in Maistrova ulica.
Ob rekonstrukcijah je potrebno zagotoviti naslednje osnovne elemente:
– širina vozišča 5,5–6 m;
– zagotovitev tretjega zavijalnega pasu;
– od prometnega ločen kolesarski in obojestranski peš promet z odmikom od vozišča;
– najmanjša razdalja med priključki je 50 metrov;
– najmanjši odmik objektov od vozišča je 6 m, kjer je predviden nasad dreves pa 12 m, največji 18 m.
Glede na stanje so vse vpadnice potrebne delnih rekonstrukcij.
Preostale mestne ceste morajo zagotoviti naslednje osnovne elemente:
– širina vozišča 5-5,5 m;
– najmanjša razdalja med priključki je 20 m;
– izvedba vsaj enostranskega pločnika;
– najmanjši odmik objektov od vozišča – varovalni pas je 5 m.
Kjer obstoječe stanje ne omogoča zagotovitve predvidenih elementov je možna tudi ureditev za izboljšanje razmer z omejitvenimi ukrepi.
Za neovirano gibanje hendikepiranih oseb morajo vse rekonstrukcije in novogradnje prometnih površin upoštevati veljavne predpise s tega področja.

Na celotnem območju urejanja je predviden dvosmeren motorni promet. Višinski poteki rekonstrukcij in novogradenj se prilagajajo cestnemu omrežju, tako da je niveleta novih odsekov definirana s koto priključitve na obstoječo prometnico.

V UN so predvidene naslednje rekonstrukcije in novi odseki prometne infrastrukture:
– krožišče na križišču Bizeljske ceste, Maistrove ulice in Trdinove ulice z opcijo priključitve na krožišče pete, to je Borštnikove ulice;
– povezava Maistrove ulice z Ulico Stanka Škalerja, ki je v odloku imenovana »Nova ulica«, med karejema C/III in C/IV;
– povezava Ulice Stanka Škalerja s servisno cesto ob Cesti svobode v kareju C/II;
– povezava med Opekarsko ulico in Šolsko ulico v notranjosti kareja C/V, ob kateri se uredijo parkirne površine.

Potrebno število parkirnih mest se lahko zagotavlja z izgradnjo večetažne garažne hiše ob blagovnici, večjega parkirišča v kareju C/V ter z izvedbo parkirnih površin in kleti (do 2 kletni etaži) ob posameznih objektih in zunaj območja tega UN.
Na mešano poslovno-stanovanjskih območjih je potrebno opredeliti javna parkirišča in jih ločiti od potrebnih za stanovanja.
Število parkirnih mest določi glede na program in velikost načrtovanega objekta izdelovalec izrisa iz UN in potrdi Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice na osnovi Tehničnih normativov za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Prometnotehniški inštitut FAGG, Ljubljana 1991).
Kot nadomestna parkirišča se ne upošteva parkirnih površin v zdravstvenem kompleksu in ob rekonstruirani Černelčevi ulici.

Ločene kolesarske steze so predvidene ob štirih glavnih prometnicah, ki so hkrati meje območja ureditve. To so Pleteršnikova ulica, Bizeljska cesta, Cesta svobode in Maistrova ulica. Kolesarske poti so obojestransko enosmerne, razen tam, kjer zaradi obstoječih omejitev izvedba ni možna. Na teh mestih so kolesarske poti enostransko dvosmerne. Kolesarske poti so od vozišč denivelirane in ločene z zelenim pasom širine 1,50 m.

Peš promet je organiziran po obojestranskih od vozišča deniveliranih hodnikih za pešce širine 1,5 m. Ob Bizeljski cesti in Maistrovi ulici, od križišča z Bizeljsko cesto do križišča z Opekarsko ulico, je širina hodnika za pešce 3 m. Hodniki za pešce so od kolesarskih stez ločeni s talno signalizacijo.
Predvideni sta dve možni lokaciji izvennivojskega prečkanja Ceste svobode, in sicer pri avtobusni postaji in pri križišču Ceste svobode in Bizeljske ceste. Oblika in vsebina (dodatni programi) nadhodov oziroma podhodov se določi v postopku izdelave lokacijske dokumentacije.

Potek linij javnega prometa je predviden:
– mestni promet; iz avtobusne postaje po Cesti svobode do železniške postaje, nazaj po Cesti bratov Milavcev, po Černelčevi cesti do Maistrove ulice in po Šolski ulici nazaj na avtobusno postajo;
– medkrajevni promet: iz avtobusne postaje na Cesto svobode in naprej na lokalne in regionalne povezave.
Na liniji mestnega prometa na meji območja urejanja je predvideno novo avtobusno postajališče ob Pleteršnikovi ulici.

Glede na etapnost poseganja na območju UN se po posameznih fazah opusti:
– primarni vodovod Salonit Fi 100 in Fi 80 mm, katera trasa prečka Pleteršnikovo ulico in Ulico S. Škalerja v dolžini 180 m.
Za zagotovitev racionalnejšega funkcioniranja vodovodnega sistema Brežic je potrebno na območju urejanja izvesti nov primarni vod ob Cesti svobode prereza Fi 250 mm, ki bo povezoval črpališče z južnim delom Brežic.
Nova in obstoječa pozidava se oskrbuje s pitno in protipožarno vodo z izvedbo zank priključenih na ta dva voda, katerih koridorji potekajo ob prometnicah:
– ob Cesti svobode (skupno s primarnim vodom) Fi 150 (v dolžini ca. 630 m),
– ob Pleteršnikovi ulici Fi 150 mm (ca. 300 m),
– ob prečni povezavi med Maistrovo ulico in Cesto svobode Fi 150 mm (ca. 280 m),
– ob Maistrovi ulici Fi 150 mm (ca. 290 m) in
– Ulici Stanka Škalerja iz smeri Bizeljske ceste Fi 150 mm (ca. 150 m),
– ob Šolski ulici (ca. 120m).
Da se zadosti potrebam celotnega območja po požarni vodi, se locirajo ob teh vodih nadzemni hidranti, ki se postavijo na nepovoznih površinah, praviloma na zelenicah. Nadzemni hidranti se postavijo izven območja rušitvenih con stanovanjskih in poslovnih objektov.
Cevovodi se položijo na peščeno posteljico na globini 1,45 m. Na odsekih pod voznimi površinami se cevovod zaščiti z uvlečenjem v betonske ali druge zaščitne cevi, ki so vsaj 50 m daljše od širine cestnega telesa.

Na območju UN se opustijo naslednji kanalizacijski vodi:
– Kare VI. – med Maistrovo ulico in Ulico S. Škalerja kanalizacija B Fi 80 cm (v dolžini 80 m) in
– nadalje v Kare I. isti vod, ki poteka pod parkirišči blagovnice (v dolžini 60 m).
Za odvajanje odpadnih voda iz območja UN se zgradijo sekundarni kanalizacijski vodi mešane kanalizacije, ki bodo hkrati nadomestili ukinjene kanalizacijske vode. Tako se zgradi sekundarni kanalizacijski vod:
– v Pleteršnikovi ulici Fi 100 cm v dolžini 165 m,
– ob prečni povezavi med Maistrovo ulico in Cesto svobode Fi 40 cm v dolžini 120 m, ki se priključi na primarni kolektor ob Cesti svobode in kanal Fi 30 cm v dolžini 140 m, ki se priključi na obstoječi kanal v Ulici S. Škalerja,
– v Šolski ulici Fi 100 in Fi 80 cm v dolžini 210 m, ki se priključuje na primarni kolektor ob Cesti svobode,
– na slednjega (kanalizacija v Šolski ulici) se priključi kanal Fi 30 cm v Maistrovi ulici,
– rekonstruira se kanalizacijski vod Fi 25 cm, ki poteka po Opekarski ulici.
Odvajanje odpadnih voda iz območja UN se poleg izgradnje sekundarnih vodov mešane kanalizacije uredi z dograditvijo terciarnega kanalizacijskega omrežja in hišnih priključkov.
V projektni dokumentaciji za posamezne kanale je potrebno dimenzionirati kanalizacijske vode na končno obremenitev posameznih območij. Zmanjševanje profilov kanalizacijskih vodov je dovoljeno, vendar je zadostni profil potrebno dokazati z hidravličnim izračunom.
Glede na to, da je obstoječe kanalizacijsko omrežje preobremenjeno, je pogoj za priključitev katere koli nove površine na kanalizacijski sistem, dokončana izgradnja primarnega kolektorja ob Cesti svobode.

Za napajanje ožjega območja Brežic z električno energijo je potrebna vzpostavitev nove visokonapetostne linije s povezavo naslednjih obstoječih in predvidenih transformatorskih postaj:
– RTP Brežice,
– TP Blagovnica,
– TP Regulator,
– TP IMV v zemeljski izvedbi.
Območje UN se bo preskrbovalo z električno energijo iz transformatorskih postaj: TP Blagovnica, TP Blagovnica I. in TP Maistrova. Za ta namen se zgradi kablovodno omrežje v sklopu komunalnih koridorjev na območju UN. VN kablovod se položi ob Šolski ulici in Škalerjevi ulici. Ob prečkanju, oziroma na odseku trase pod voznimi površinami se kablovod položi v zaščitne cevi. Kablovod se položi v jarek na peščeno posteljico 0,8 m globoko. Ob prečkanju, oziroma na odseku trase pod voznimi površinami se kablovod položi v zaščitne cevi.
Novogradnje in rekonstrukcije obstoječega nizkonapetostnega omrežja se izvajajo z zemeljskimi kablovodi po idejnih rešitvah energetskega omrežja.
Nove lokacije ali odstopanja od predvidenih rešitev se določi na podlagi lokacijske presoje.

Dograditev sekundarnega PTT omrežja na obravnavanem območju ali rekonstrukcije se izvajajo samo z izgradnjo kabelske kanalizacije, medtem, ko se terciarno PTT omrežje lahko izvede z zemeljskimi kablovodi.
Kabelska kanalizacija se položi na globini 0,8 m. Priključni vodi za posamezne objekte se izvedejo v kabelski izvedbi. Ob prečkanju, oziroma na odseku trase pod voznimi površinami se kabelska kanalizacija in kablovodi zaščitijo.

Plinifikacija in KDS omrežje ter toplovodno omrežje
Glede na to, da izhodišča plinovodnega omrežja ter kabelskega distribucijskega sistema še niso definirana, naj se načeloma ob prometnicah upoštevajo koridorji za te vode, v smislu definiranja dovolj širokega profila cestnega telesa – javne površine ob izgradnjah oziroma rekonstrukcijah le-teh.
Na območju UN se novozgrajeni objekti ogrevajo s skupnim toplovodom, ki se zgradi v skladu s prikazom na situaciji komunalne in energetske infrastrukture (merilo 1:1000). Toplovod se zgradi v toplovodni kineti v skladu z dinamiko izgradnje oziroma poseganja v prostor na območju UN.
Ogrevanje objektov v karejih I., II., V. in VI. se obvezno izvaja iz obstoječe kotlovnice. Po zapolnitvi njenih kapacitet je dovoljena dograditev ali rekonstrukcija obstoječe kotlovnice v skladu s splošnimi oblikovnimi in lokacijskimi pogoji poseganja v prostor.

V odloku o razvrstitvi območij v Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva okolja (Uradni list SRS, št. 19/88), so Brežice uvrščene v II. območje onesnaženosti zraka.
Ob povečanju števila objektov ni pričakovati znatnega povečanja emisij v ozračje. Glavni vir onesnaženja zraka na območju UN so interne kotlovnice, zato je v prihodnosti potrebno urediti skupen sistem ogrevanja za to področje oziroma za celo mestno območje.

Na območju Brežic je Sava v II. do IV. kakovostnem razredu. To območje jo obremenjuje predvsem s komunalnimi odplakami, manj z industrijskimi. Delno se odpadne vode iz obravnavanega območja vodijo v začasno čistilno napravo ob potoku Gabernica.
Po programu ukrepov za izboljšanje kakovosti reke Save zaradi predvidene izgradnje hidroelektraren na reki Savi je potrebno izboljšati kakovost reke Save za en kakovostni razred, kar pomeni, da je potrebno za širše območje Brežic zgraditi čistilno napravo ter rekonstruirati in dograditi kanalizacijski sistem.
Na obravnavanem območju je ugotovljeno precejšnje nihanje talne vode, kar povzroča probleme na objektih, ki imajo kletne prostore.

Po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) območje UN uvrščamo v III. stopnjo varstva pred hrupom – območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko – poslovno – stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim, ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje) območje, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti. V tem območju so dovoljene mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in nočne 50 dBA, ter kritične ravni hrupa dnevne 69 dBA in nočne 59 dBA.
Ob Cesti svobode se predvidevajo izključno poslovni in trgovski objekti, stanovanjski objekti pa so načrtovani na notranjosti karejev – s tem so od prometnice odmaknjeni.
Kolikor se izkaže, da eventualni servisni procesi povzročajo hrup iznad dovoljene vrednosti, je dolžan lastnik sanirati stanje v smislu predpisov.

Komunalne odpadke z območja UN odvaža Komunalno obrtno podjetje KOP Brežice v skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 17/91) na občinsko komunalno deponijo. KOP Brežice prav tako definira velikost zbirnih posod in način odvoza odpadkov. Po sprejetju Koncepta ravnanja z odpadki v Posavju in pričetku obratovanja regionalne deponije, se komunalni odpadki odvažajo na regijsko deponijo komunalnih odpadkov po načinu in pogojih koncesijske pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov za Občino Brežice. Vse lokacije za zabojnike morajo omogočiti v kasnejši fazi prehod na ločeno zbiranje odpadkov.
Ob povečanju števila lokalov in stanovanj je pričakovati tudi povečanje količine komunalnih odpadkov. Pristojni občinski upravni organ določi tudi mesto odvoza gradbenih odpadkov v času gradnje in obnove.

Ob poseganju na proste površine in izvajanju gradbenih jam je potrebno plodno zemljo odstraniti, jo deponirati in uporabiti za zunanje ureditve. Z viški plodne zemlje se ravna v skladu z odlokom o ravnanju s plodno zemljo (Uradni list SRS, št. 1/89, Uradni list RS, št. 31/92).

Po začasni karti maksimalnih intenzitet potresov v MCS (Seizmološki zavod SR Slovenije, 1982), spada območje ureditve v VIII. stopnjo intenzitet potresa v MCS, zato je na območju Občine Brežice potrebno graditi po ustreznih kriterijih.

Pri lociranju objektov se upoštevajo odmiki med objekti, da se prepreči širjenje požara s prenosom gorečih delcev ali sevanjem. Ta razmak znaša od 1 do 1,2 višine višjega objekta. Razširitev ognja med objekti, ki se med seboj povežejo ali ne dosegajo zadostnega odmika, preprečimo s požarnim zidom dvignjenim nad strešino. V vsakem kompleksu je potrebno urediti tudi hidrantno omrežje. Premeri cevi in razdalja med hidranti se dimenzionira glede na požarno obremenitev posameznega kompleksa. Omrežje mora biti izvedeno z nadzemnimi hidranti, ki se po možnosti locirajo v zelenice ali pešpoti, dostop do vseh objektov z vseh strani se omogoči z intervencijskimi potmi. Potrebna je tudi namestitev ročnih gasilnih aparatov v objektih.

Po mnenju Ministrstva za obrambo občine Brežice na območju UN ni posebnih pogojev s področja njihove dejavnosti.
Za območje velja odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju Občine Brežice (Uradni list RS, št. 3/93), ki v svojem 14. členu zahteva gradnjo zaklonišč osnovne zaščite v vseh novih objektih za šole, vrtce, zdravstvene zavode, energetske objekte ter drugih objektih, kjer je v vojni načrtovano opravljanje dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito.

Obveznosti izvajalcev in investitorjev.
Pri izvajanju posegov v prostor so izvajalci in investitorji dolžni zagotoviti funkcioniranje vseh infrastrukturnih sistemov (dostop, oskrbe z vodo, elektriko, odvodnjo odpadnih voda) do obstoječih objektov in zemljišč ter racionalno in varno ureditev gradbišč.

Etapnosti izvajanja ureditvenega načrta
Etapnost izvajanja delov UN ni odvisno od prostorskih pogojev razen na naslednjih delih:
– ureditev odvodnjavanja na območju,
– ki je osnova za priključevanje novih objektov in površin na kanalizacijski sistem;
– prestavitev vodovoda S Fi 100, 80 na območjih, kjer ga tangira predvidena pozidava pred začetkom realizacije le-te.

Odstopanja od določil odloka tolmači in preverja Oddelek za prostorsko načrtovanje občine Brežice.

S tem odlokom se razveljavijo naslednji sprejeti prostorsko izvedbeni načrti v tistem delu, ki jih zajema ta odlok:
– Hrastina I (Uradni Vestnik Celje, št. 11/66, Uradni list SRS, št. 22/75 in 42/88);
– Hrastina II (Uradni list SRS, št. 28/85);
– ZN Obrtna cona Brežice (Uradni list SRS, št. 51/71, 32/85, 39/86 in Uradni list RS, št. 6/93);
– UN Cesta svobode–jug–Brežice (Uradni list RS, št. 70/96).

Ureditveni načrt je na vpogled na Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj občine Brežice.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.