Občinski svet občine Dobje je na podlagi 6. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/92) in 6. člena statuta Občine Dobje (Uradni list RS, št. 12/99) na 9. redni seji dne 21. 4. 2000 sprejel
O D L O K
o preskrbi in odjemu pitne vode na območju Občine Dobje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se urejajo pogoji glede oskrbe s pitno vodo, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev javnih vodovodov glede na naprave in oskrbo pitne vode, priključitev na vodovodno omrežje, vgrajevanje in vzdrževanje vodomerov, odčitavanje in obračun porabljene vode, varčevanje z vodo, prijavo in odjavo odjema vode, prekinitev dobave vode ter odgovornost upravljavcev in uporabnikov v zvezi z oskrbo s pitno vodo.
2. člen
Uporabnik vode je vsaka pravna ali fizična oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.
Upravljavec javnega vodovoda je Občina Dobje, ki izvaja oskrbo s pitno vodo preko režijskega obrata.
3. člen
Vodovodno omrežje in naprave delimo glede na odgovornost za vzdrževanje na upravljavca in uporabnika. Vodovodne naprave, ki so zgrajene iz družbenih sredstev in sredstev zbranih iz samoprispevka občanov so družbeno premoženje in jih je dolžan vzdrževati upravljavec. Za naprave, katere vzdržuje uporabnik sam, pa se štejejo hišni priključki in hišne inštalacije.
II. VODOVODNO OMREŽJE IN NAPRAVE
4. člen
Naprave, za katere je odgovoren upravljavec, so:
a) primarno omrežje:
– zajetje,
– vodnjaki,
– črpališče,
– naprave za prečiščevanje vode,
– vodohrami,
– transportni cevovodi od črpališča do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohrama,
– tranzitni cevovodi med več naselji;
b) sekundarno omrežje in naprave:
– omrežje za oskrbovanje naselij za neposredno priključevanje uporabnikov,
– hidrantno omrežje,
– črpališča in hidroforske naprave.
Upravljavec vodovoda mora skrbeti za zadostne količine zdrave pitne vode. Ravno tako mora vzdrževati vodovodne naprave.
5. člen
Kadar je zaradi načrtovanih del na vodovodnem omrežju in drugih vodovodnih napravah nujno začasno prekiniti dobavo vode, mora upravljavec vodovoda o prekinitvi dobave obvestiti prizadete uporabnike neposredno ali po sredstvih javnega obveščanja oziroma na drug krajevno običajen način.
III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
6. člen
Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost pridobiti na območju oskrbovalnega sistema priključek na vodovodno omrežje na podlagi prijave in predpisane investicijsko-tehnične dokumentacije.
7. člen
Upravljavec je dolžan dati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži ustrezno lokacijsko dovoljenje za novogradnjo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja.
8. člen
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec upoštevati:
– minimalne odmike vseh novogradenj od vodovodnega omrežja,
– konkretne pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom novogradenj,
– določitev trase, globine in profila priključne cevi,
– določitev profila vodomera,
– določitev lokacije, oblike in velikosti vodovodnega jaška,
– križanje podzemnih komunalnih vodov in ostalih objektov z vodovodnim omrežjem,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer se predvideva trasa priključnega cevovoda.
9. člen
Vsak investitor novogradnje, uporabnik, mora predložiti k vlogi za izdajo soglasja naslednjo dokumentacijo:
– lokacijsko dovoljenje za novogradnjo,
– opis specifičnosti objekta,
– projekt in sheme instalacij (na vpogled).
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki vplivajo na dobavo vode.
10. člen
Upravljavec je dolžan izvesti priključek, če je uporabnik izpolnil pogoje, ki so določeni v soglasju za priključek. Vodovodni priključek pomeni spojno cev od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno vodomera z vsemi vgrajenimi elementi in je praviloma krajši od 50m. Priključek je del omrežja, ki ga plača uporabnik in le tega tudi prenese upravljavcu vodovoda v nadzor.
Stroški vzdrževanja bremenijo uporabnika.
11. člen
Vodovodni priključek se izvede za vsak objekt uporabnika posebej, upoštevaje velikost in namembnost objekta, ki se priključuje na vodovodno omrežje. Vse vodovodne priključke je upravljavec dolžan voditi v katastru komunalnih naprav.
Začasni ali provizorični priključek na javno vodovodno omrežje (gradbišče) mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim soglasjem upravljavca.
12. člen
Vsa dela na javnih vodovodnih ali hišnih priključkih vključno na vodomerih, izdaja in nadzira upravljavec oziroma od upravljavca pooblaščena oseba.
13. člen
Na oskrbnem območju Občine Dobje je investitor novogradnje dolžan plačati prispevek za priključitev za vodovodno omrežje. Pogoje in način plačevanja tega prispevka določi upravljavec s sklepom.
IV. VODOMERI
14. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi navodili. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti dostopen upravljavcu vodovoda.
15. člen
Vodomer namesti upravljavec vodovoda, kateri določi tudi tip in velikost vodomera. Vodomeri so sestavni del priključka, namenjeni pa so za obračun porabe vode.
Vsak vodomer mora imeti vtisnjeno kontrolo meril od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Dela z nameščanjem in premeščanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo dobavitelj pitne vode.
16. člen
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika. Stroški kontrole, popravila in zamenjave nosi odjemalec z mesečnim plačilom vodarine.
Stroški za popravilo okvar, ki nastanejo na priključku ali vodomeru po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.
17. člen
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljavcu vodovoda.
Uporabnik lahko vsak čas sam zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
V. UGOTAVLJANJE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
18. člen
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po stanju odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka.
Vodomere odčitava delavec upravljavca vodovoda dvakrat letno. Upravljavec lahko določi tudi drugače.
Cena m3 vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih in na podlagi zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen.
Izjemoma se sme vodarina zaračunavati po pavšalni določitvi.
19. člen
Uporabniki plačujejo tekočo porabo vode na podlagi računa upravljavca. V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
20. člen
Uporabnik vode plača vodo takoj po prejemu računa oziroma najkasneje 15 dni po izstavitvi računa.
Če uporabnik vode ne plača v 15 dneh po prejemu opomina, v katerem mora biti navedena posledica neplačanega računa, lahko dobavitelj uporabniku brez predhodnega opozorila prekine dobavo vode.
21. člen
Uporabnik, ki mu je bila odmerjena vodarina, lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži pisni ugovor upravljavcu vodovoda, če meni, da mu vodarina ni pravilno odmerjena. Ugovor ne zadrži plačila računa.
VI. PREKINITEV DOBAVE VODE
22. člen
Dobavitelj vode lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
– kadar stanje interne naprave ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost vode v javnem vodovodnem omrežju,
– če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik vzroka oviranja noče odstraniti,
– če brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo,
– če onemogoča delavcem upravljavca preglede in odčitavanje na vodomeru in interni inštalaciji,
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
– če krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno (redukcija),
– če ne plača računa v 15 dneh po prejemu opomina pred tožbo.
23. člen
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih del na omrežju, vendar mora o tem pravočasno obvestiti na krajevno običajen način uporabnike, na katere vpliva prekinitev.
Upravljavec je dolžan praviloma opravljati vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju in napravah takrat, ko najmanj moti delovni proces v delovni organizaciji oziroma uporabnike.
24. člen
Uporabniki so dolžni vodo iz vodovodnega omrežja varčno trošiti.
Upravljavec pa je dolžan porabo vode nadzirati in sme omejiti čezmerno rabo, za kar izda navodila za racionalno uporabo vode.
25. člen
V primeru večjega pomanjkanja vode sme uporabnik trošiti vodo samo za osebno potrošnjo, vendar po vrstnem redu, ki ga na predlog upravljavca določi župan občine.
VII. JAVNI HIDRANTI
26. člen
Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti in morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih in o vseh spremembah na njih posreduje upravljavec vodovoda pristojni gasilski enoti.
27. člen
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požara ali ob drugih elementarnih nesrečah brez soglasja upravljavca vode.
O uporabi hidranta, o trajanju odvzema vode in o morebitnih pomanjkljivostih, ki jih je opazil pri odvzemu vode, mora uporabnik obvestiti upravljavca vodovoda.
Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju, sicer je odgovoren za posledice, ki bi morebiti nastale.
VIII. KAZENSKI DOLOČBI
28. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:
– če se kot uporabnik priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo vodomera,
– če kot uporabnik ne prijavi okvare na vodovodnem priključku,
– če kot uporabnik onemogoča delavcem upravljavca preglede in odčitavanje vodomera,
– če kot uporabnik sam, brez privolitve upravljavca odstrani plombe na vodovodnih objektih,
– če kot uporabnik koristi hidrant v nasprotju s 27. členom tega odloka,
– če kot uporabnik v primeru pomanjkanja vode troši vodo v nasprotju z navodili o racionalni rabi vode,
– če lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vodnjaka zasuje vodnjak ali ne skrbi za neoporečno pitno vodo v vodnjaku.
29. člen
Z denarno kaznijo do 200.000 tolarjev se kaznuje upravljavec vodovoda, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo do 20.000 tolarjev:
– če ne skrbi za redno vzdrževanje in delovanje vodovodnih naprav,
– če ne skrbi za zdravo pitno vodo.
IX. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo sanitarna, vodnogospodarska in komunalna inšpekcija ter upravljavec vodovodnih objektov in naprav.
31. člen
Organ upravljavca je dolžan sprejeti pravilnik o pogojih in načinu plačevanja prispevka za priključitev na vodovodno omrežje najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
V enakem roku je dolžan sprejeti sklep o višini prispevka za priključitev na vodovodno omrežje.
32. člen
Lastniki oziroma imetniki pravice uporabe vodnjakov so dolžni skrbeti za neoporečnost pitne vode v vodnjakih.
Vsako ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) upravljavca ali uporabnika, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter okolje, je nedopustno in sta za takšno ravnanje kazensko in materialno odgovorna.
Prepovedano je zasutje vodnjakov.
33. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01/00
Dobje, dne 21. aprila 2000.
Župan
Občine Dobje
Franc Salobir l. r.
