Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 27. in 51. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99 in 53/99 – popravek), 74. člena poslovnika Občinskega sveta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99) ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Občinski svet občine Kočevje na 13. seji dne 17. 4. 2000 sprejel

Za kulturni spomenik razglašamo enoto dediščine: EŠD 9235 – Kočevje – Grad Fridrihštajn.
Enota grajskega kompleksa gradu Fridrihštajn ima zaradi izjemnih kulturnih, zgodovinskih, umetnostno arhitekturnih, arheoloških, znanstvenih in krajinskih vrednot poseben pomen za Občino Kočevje. Zato ga razglašamo za kulturni spomenik z lastnostmi arhitekturnega spomenika, umetnostnega spomenika, arheološkega spomenika, zgodovinskega spomenika in kulturne krajine.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: grad Fridrihštajn je na Stojni v letih 1422–1425 sezidal grof Friderik Celjski. Stavbna zasnova gradu v obzidju izoblikuje utrjeno rezidenco hkrati s palacijem, bergfridom in dvoriščem. Potegnjeni grajski tloris je značilen za srednjeevropske gradove 14. stoletja. V dolenjskem spomeniškem gradivu je izjema, čutiti je štajerske oziroma celjske vplive. Herman Celjski ga je v zvezi z dogodki okrog Veronike Deseniške dal porušiti, vendar ga je Friderik po Hermanovi smrti ponovno pozidal. V arhivskih listinah se grad prvič omenja šele leta 1456. V Valvasorjevem času je bil grad že prazen.

Za kulturni spomenik velja varstveni režim: za kulturni spomenik velja enoten varstveni režim, ki zahteva varovanje kulturnih, zgodovinskih, znanstvenih in krajinskih vrednot spomenika. Vsi posegi na spomeniku se podrejajo ohranjanju, sanaciji in prezentaciji spomenika. Dovoljeni so le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim objekta.
Na območju spomenika je dovoljena le tradicionalna gozdarska raba prostora. Dovoljeni so le strokovni in znanstveni posegi, katerih namen je prezentacija grajskih ostalin z možnostjo kulturno-rekreacijskih dejavnosti, ki ne zahtevajo gradnje novih objektov. Na območju spomenika je predvidena postavitev forma vive.

Spomenik zajema ruševine gradu Fridrihštajn in grajski hrib v neposredni okolici, to je del parcele 4341 k.o. Livold v izmeri 1,76 ha.

Lastnik spomenika je po stanju v zemljiški knjigi na dan 8. 6. 1999 naslednji:

-------------------------------------------------------------------
Št.        Kultura     Št. vložka     Lastnik
parcele
-------------------------------------------------------------------
4341/1     gozd        1125           Republika Slovenija – Sklad 
                                      kmetijskih zemljišč in gozdov
-------------------------------------------------------------------

Karta z vrisano mejo spomenika je kot priloga sestavni del tega odloka.

Pristojni organ občine izda na podlagi akta o razglasitvi lastniku odločbo o varstvu spomenika na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Na podlagi akta o razglasitvi pristojni organ lokalne skupnosti v 30 dneh od njegove uveljavitve predlaga zaznambo spomenika v zemljiški knjigi.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.