Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o varstvu pred utopitvami (ZVU)
Razglašam zakon o varstvu pred utopitvami (ZVU), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. maja 2000.
Št. 001-22-74/00
Ljubljana, dne 18. maja 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O VARSTVU PRED UTOPITVAMI (ZVU)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) Ta zakon ureja varstvo pred utopitvami v morju, jezerih, rekah in drugih vodah, kjer se izvajajo športne dejavnosti, kopanje in druge dejavnosti v prostem času ter na javnih kopališčih.
(2) Varstvo pred utopitvami obsega načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor ter financiranje ukrepov in dejavnosti za varstvo pred utopitvami.
2. člen
(zagotavljanje varstva)
(1) Varstvo pred utopitvami iz prejšnjega člena zagotavljajo država, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter fizične osebe v skladu z zakonom.
(2) V pristojnosti države je predpisovanje splošnih ukrepov in pogojev za načrtovanje, organiziranje, izvajanje in usposabljanje na področju varstva pred utopitvami ter izvajanje nadzora ukrepov za varstvo pred utopitvami in določenih drugih nalog v skladu s tem zakonom.
(3) V pristojnosti lokalnih skupnosti je predpisovanje posebnih ukrepov za varstvo pred utopitvami, načrtovanje, organiziranje, izvajanje ter sofinanciranje ukrepov za varstvo pred utopitvami.
3. člen
(načelo preventive)
(1) Država in lokalne skupnosti so dolžne spodbujati izvajanje ukrepov in dejavnosti za preprečevanje in zmanjševanje možnosti utopitev.
(2) Lastnik ali drug upravičenec vodnega in priobalnega zemljišča oziroma imetnik vodne pravice mora zagotoviti pogoje za preprečevanje oziroma zmanjševanje utopitev ter pogoje za reševanje iz vode.
4. člen
(načelo pomoči)
Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost utopitve oziroma kdor opazi utapljanje ali utopitev, je dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Če sam ne more pomagati, ne da bi s tem ogrozil lastno varnost in varnost drugih, mora o tem takoj obvestiti najbližji center za obveščanje ali policijo, na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.
5. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
– utopitev je smrt zaradi potopitve pod vodno gladino, ki jo povzroči naravna ali druga nesreča oziroma nepredviden dogodek pri katerikoli dejavnosti na, v in ob vodi;
– kopališča so odprti ali zaprti bazeni ali naravna kopališča v vodnem prostoru, namenjenem kopanju, rekreativnemu in športnemu plavanju ter skakanju v vodo s pripadajočo opremo in infrastrukturo, ki so v javni, zdraviliški, športni, rekreativni, turistični ali gostinski uporabi oziroma so namenjena opravljanju kopališke dejavnosti, ne glede na lastnika oziroma upravljalca in ki obratujejo trajno ali sezonsko;
– športne dejavnosti so vadba in tekmovanja na, v in ob vodi;
– dejavnosti v prostem času so kopanje, čolnarjenje, rafting, potapljanje, ribolov, lov in drugo ter razne zabavne igre na, v in ob vodi;
– prireditve so športna tekmovanja ter organizirane množične zabavne in druge prireditve na kopališčih ter vodah;
– reševalec iz vode je oseba, ki je usposobljena za reševanje ljudi na vodi in iz vode, za dajanje prve pomoči ter za vzdrževanje reda na kopališčih;
– avtonomna potapljaška oprema je potapljaška obleka, naprave za dihanje s komprimiranim zrakom ali mešanico plinov in druge naprave, ki potapljaču omogočajo avtonomno in varno potapljanje ali tehnično potapljanje;
– potapljanje z avtonomno potapljaško opremo je vsako potapljanje z avtonomno potapljaško opremo, ne glede na namen, do globine 40 m;
– tehnično potapljanje je potapljanje z avtonomno potapljaško opremo globje od 40 m oziroma vsako potapljanje v podzemnih jamah, rudnikih in drugih objektih, izvirih, podzemnih vodotokih in pod ledom;
– potrdilo o usposobljenosti za potapljanje je potrdilo, ki ga izda pristojni organ in s katerim se potrjuje usposobljenost za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali za tehnično potapljanje in določa kategorijo oziroma specialnost, za katero je potapljač usposobljen.
II. UKREPI VARSTVA PRED UTOPITVAMI
6. člen
(posegi v prostor in graditev objektov)
Pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor ter pri projektiranju, graditvi, rekonstrukcijah in vzdrževanju objektov, pri katerih obstaja nevarnost utopitve, je treba upoštevati oziroma zagotoviti tudi predpisane prostorske, gradbene in druge tehnične ukrepe za varstvo pred utopitvami, zlasti pa:
1. označitev kopališč;
2. urejene dostope in izstope iz vode;
3. neoviran dostop za reševalce in reševalna vozila;
4. označena in primerno zavarovana nevarna mesta;
5. označitev nevarnih mest za skakanje v vodo;
6. namestitev opozorilnih napisov, predpisane reševalne opreme in sredstev za prvo pomoč.
7. člen
(promet ob vodi in na vodi)
(1) Upravljalci prometnih objektov morajo v skladu s predpisi posebej zavarovati cestne odseke, mostove in druge prometne objekte ob vodah, da se pri uporabi skladno s predpisi preprečijo padci ali zdrsi v vodo.
(2) Lastniki oziroma upravljalci plovil na vodah morajo zagotoviti izvajanje predpisanih ukrepov za varstvo pred utopitvami. Zlasti morajo zagotoviti:
1. varno plovbo ter varnost ljudi in premoženja na plovilu;
2. da plovilo ne ogroža varnosti drugih plovil in drugih ljudi v ali na vodi;
3. da imajo plovila, ki morajo biti opremljena tudi z rešilnimi jopiči, le-te shranjene na priročnem mestu.
8. člen
(ureditev obale in posebni ukrepi)
(1) Lastnik ali drug upravičenec vodnega in priobalnega zemljišča oziroma imetnik vodne pravice, kjer obstaja nevarnost utopitve, mora dovoliti postavitev predpisanih opozorilnih napisov ter reševalne opreme in sredstev.
(2) Za organiziranje prireditev, kjer obstaja nevarnost utopitve, je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega upravnega organa.
(3) Na zaledenelih vodnih površinah pristojni organ lokalne skupnosti dovoli hojo, drsanje ali druge dejavnosti na ledu le v času, ko je zaledenela površina varna. Varnost zaledenele površine ugotavlja pravna ali fizična oseba, ki jo za to pooblasti lokalna skupnost.
(4) Lokalna skupnost glede na geografske, poselitvene, vremenske, tehnične in druge razmere predpiše posebne ukrepe za varstvo pred utopitvami v naselju ter zunaj naselja na vodnem zemljišču ali zemljišču, ki je ob vodnem zemljišču, vendar ti ukrepi ne smejo biti v nasprotju s predpisanimi splošnimi ukrepi.
(5) Lokalna skupnost ne glede na prejšnji odstavek prepove ali omeji športne dejavnosti ali dejavnosti v prostem času na delu vode, kjer obstaja posebna povečana nevarnost utopitve.
9. člen
(varnost)
Organizacije, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi ter organizatorji dejavnosti v prostem času in prireditev na, v in ob vodi morajo upoštevati naslednje ukrepe za varstvo pred utopitvami:
1. da je pri organiziranih športnih dejavnostih in dejavnostih v prostem času ter prireditvah prisotno predpisano število reševalcev iz vode;
2. da je na vodnih površinah in površinah ob njih, tedaj, ko se izvajajo te dejavnosti in prireditve, zagotovljena predpisana reševalna oprema in sredstva, ki morajo biti v brezhibnem stanju;
3. da se športne dejavnosti in dejavnosti v prostem času ter prireditve izvajajo samo na krajih in pod pogoji, ki jih določi pristojni upravni organ, na morju pa Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.
10. člen
(izposojanje opreme in sredstev)
(1) Izposojevalci opreme in sredstev, namenjenih športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času, morajo z vidika varstva pred utopitvami upoštevati še:
1. da mora biti izposojanje opreme in sredstev prilagojeno vremenskim in vodnim razmeram;
2. da se oprema in sredstva ne izposojajo osebam, mlajšim od 15 let, če so brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je oseba zaupana v varstvo;
3. da so oprema in sredstva ob izdaji tehnično brezhibna, uporabniki pa seznanjeni z osnovami uporabe;
4. da se oprema in sredstva ne izdajajo osebam, ki so pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihotropnih snovi, ter duševno in fizično prizadetim osebam, ki bi lahko s svojo dejavnostjo ogrozile svojo ali tujo varnost, če so brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je oseba zaupana v varstvo;
5. da med delovnim časom izposojevalnice zagotovijo stalen nadzor nad izposojenimi plovili in prisotnost osebe, usposobljene za reševanje iz vode.
(2) Dejavnost dnevnega izposojanja plovil na morju se opravlja poleg izpolnjevanja predpisanih splošnih pogojev le z dovoljenjem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, s katerim se določijo tudi pogoji, pod katerimi se sme izposojati plovila. Če se z dovoljenjem določeni pogoji ne spoštujejo in se s tem ogroža varnost, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenje prekliče.
11. člen
(zagotavljanje varnosti pri delu)
Delodajalec mora pri delih, kjer obstaja nevarnost utopitve, poskrbeti za:
1. primerno ureditev delovišča ter opremo in sredstva za varno delo;
2. predpisano reševalno opremo in sredstva za reševanje iz vode;
3. predpisano število reševalcev iz vode;
4. usposobljenost delavcev za samoreševanje iz vode;
5. neoviran dostop za reševalce in reševalno opremo;
6. druge predpisane ukrepe.
12. člen
(usposabljanje prebivalcev)
(1) Prebivalci se usposabljajo za varstvo pred utopitvami v osnovnih in srednjih šolah ter na prostovoljnih oblikah usposabljanja, ki jih organizirajo država, lokalne skupnosti, društva, športne organizacije in lastniki oziroma upravljalci kopališč.
(2) Osnovne in srednje šole morajo v okviru izobraževanja vsem učencem zagotoviti možnosti, da se naučijo plavati.
13. člen
(usposabljanje enot za zaščito, reševanje in pomoč)
Člani in pripadniki gasilskih, potapljaških, tehnično reševalnih in drugih enot Civilne zaščite, ki so namenjene zaščiti in reševanju ob poplavah in drugih nesrečah na vodi, morajo biti usposobljeni za reševanje iz vode.
14. člen
(reševanje ljudi in plovil)
(1) Reševanje ljudi in plovil na morju v skladu s predpisi vodi in izvaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v sodelovanju s policijo.
(2) Reševanje ljudi in plovil na celinskih vodah vodijo in izvajajo gasilske in druge reševalne službe v sodelovanju s policijo in v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
15. člen
(pristojnosti)
Ukrepe varstva pred utopitvami iz 6., 7., 9., 10. in 11. člena tega zakona in način njihovega izvajanja predpišejo pristojni ministri.
III. POTAPLJANJE
16. člen
(območje potapljanja)
Območje potapljanja z avtonomno potapljaško opremo ali tehničnega potapljanja mora biti vidno označeno.
17. člen
(potapljanje z avtonomno potapljaško opremo)
(1) Potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje je dovoljeno samo osebi s predpisano opremo, ki izpolnjuje naslednja pogoja:
– da je psihofizično, zdravstveno in plavalno sposobna za potapljanje;
– da je uspešno opravila usposabljanje in pridobila potrdilo o usposobljenosti za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje.
(2) Potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje s komprimiranim zrakom se lahko izvaja do globine 40 m.
(3) Usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje ter izdajanje potrdil o usposobljenosti se izvaja v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Vlada predpiše merila za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo oziroma za tehnično potapljanje in usposabljanje potapljačev, ki sodelujejo ali so lahko vključeni v zaščito, reševanje in pomoč v skladu z zakonom.
18. člen
(izvajalci usposabljanja)
(1) Usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje lahko opravljajo le inštruktorji potapljanja, ki pridobijo pooblastilo za usposabljanje za potapljanje v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka izdaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje oziroma organizacija, ki jo v skladu s predpisi o športu pooblasti minister, pristojen za šport.
19. člen
(potapljanje tujih državljanov)
Tehnično potapljanje se dovoli tujim državljanom, če:
– o nameravanem kraju in času potapljanja obvestijo krajevno pristojno policijsko postajo, ki o prijavi izda potrdilo in vodi evidenco izdanih potrdil;
– se izkažejo, da so nezgodno in življenjsko zavarovani;
– izkažejo, da so za to usposobljeni;
– jih pri potapljanju spremlja državljan Republike Slovenije, ki je usposobljen za potapljanje v skladu s tem zakonom.
20. člen
(prepoved potapljanja)
(1) Prepovedano je kakršnokoli potapljanje na morju v pristaniščih oziroma na območjih, posebej označenih v skladu s predpisi, razen če se ne izvaja zaradi policijskih ali vojaških razlogov oziroma s soglasjem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.
(2) Minister, pristojen za okolje in prostor, lahko uredi ali prepove potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje na območjih, varovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave in voda.
IV. KOPALIŠČA
21. člen
(kopališka dejavnost)
Kopališko dejavnost lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki ima v sodni register vpisano oziroma pri pristojni davčni upravi priglašeno ustrezno dejavnost upravljanja s kopališči in ima za kopališče, na katerem namerava opravljati dejavnost, dokazilo, da je zanj izdano uporabno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov in v skladu s tem zakonom veljavno obratovalno dovoljenje.
22. člen
(poseben pregled kopališča)
(1) Za vsako novo kopališče je potrebno poleg tehničnega pregleda in uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov imeti tudi opravljen poseben strokovno tehnični pregled, da se ugotovi, ali je kopališče sposobno za obratovanje.
(2) Poseben pregled se opravlja tudi med obratovanjem kopališča in sicer najmanj enkrat letno, praviloma pred pričetkom kopalne sezone.
(3) S posebnim pregledom se ugotavlja, ali so kopališče in z njim povezane funkcionalno-tehnične napeljave, naprave in funkcionalni objekti opremljeni in vzdrževani v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi, ki se nanašajo na objekte, napeljave, naprave in opremo kopališča.
23. člen
(obratovalno dovoljenje)
(1) Obratovalno dovoljenje za naravna kopališča izdaja oziroma odvzema inšpektor, pristojen za zdravstvo, po predhodnem mnenju Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.
(2) Obratovalno dovoljenje se izda po pridobitvi uporabnega dovoljenja in pred pričetkom obratovanja.
(3) Obratovalno dovoljenje se lahko odvzame, če niso izpolnjeni pogoji, ki zagotavljajo higienski minimum kopališča in varnost kopalcev ter obiskovalcev ob spoštovanju kopališkega reda.
(4) K vlogi za izdajo obratovalnega dovoljenja mora lastnik oziroma upravljalec kopališča poleg predpisane dokumentacije o kopališču predložiti tudi kopališki red.
(5) V obratovalnem dovoljenju morajo biti glede na velikost kopališča, število obiskovalcev in varnost kopalcev določeni pogoji, ki zagotavljajo higienski minimum kopališča in varnost kopalcev ter obiskovalcev ob spoštovanju kopališkega reda.
(6) Veljavno obratovalno dovoljenje poteče s pretekom roka.
(7) Obratovalno dovoljenje mora biti stalno obešeno ob glavnem vhodu na kopališče.
(8) Če kopališče nima obratovalnega dovoljenja, ali če je njegova veljavnost potekla, kopališče ne sme obratovati.
24. člen
(označevanje kopališča)
Območje kopališča mora biti vidno označeno.
25. člen
(uporaba kopališča)
(1) Kopanje je dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju.
(2) Vodne površine na vodah, namenjene kopanju, morajo biti ločene od vodnih površin, namenjenih športnim dejavnostim in drugim dejavnostim v prostem času. Ločitev mora biti fizična ali označena z vidnimi, med seboj povezanimi plovki.
(3) Na kopališčih na morju se smejo kopalci nahajati v mejah 150-metrskega pasu ob obali, če ni drugače določeno.
26. člen
(oprema kopališča)
Lastnik oziroma upravljalec kopališča mora zlasti:
– zagotoviti naprave, opremo in sredstva za varno obratovanje kopališča;
– na vidnem mestu postaviti znake, ki opozarjajo na nevarnosti in ustrezna ravnanja;
– zagotoviti telefonsko ali radijsko zvezo z zdravstveno službo, centrom za obveščanje ali postajo policije, na morju pa tudi z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo;
– zagotoviti opremo in sredstva za reševanje iz vode in za dajanje prve pomoči.
27. člen
(kopališki red)
(1) Lastnik oziroma upravljalec kopališča v kopališkem redu določi obratovalni čas kopališča, dejavnosti, ki se lahko opravljajo na vodi in v njej, način uporabe kopaliških objektov in naprav, higienski red na kopališču in druge ukrepe, ki zagotavljajo red, čistočo in varnost kopalcev ter obiskovalcev.
(2) Kopališki red mora biti objavljen na vidnem mestu na kopališču.
28. člen
(varno obratovanje kopališča)
Lastnik oziroma upravljalec kopališča je med obratovanjem dolžan zagotoviti:
– stalno navzočnost predpisanega števila reševalcev iz vode;
– opazovanje, reševanje in dajanje prve pomoči na območju kopališča ter izvajanje drugih ukrepov, ki omogočajo nemoteno in varno kopanje;
– higiensko vzdrževanje objektov, opreme, naprav in sredstev na kopališču.
29. člen
(varnost otrok in invalidov)
(1) Lastnik oziroma upravljalec kopališča ne sme dovoliti vstopa v kopališče otroku do 7. leta starosti brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo.
(2) Oseba, ki pelje v kopališče invalidno osebo ali organizirano skupino otrok, je dolžna skrbeti za njihovo varnost ter ob prihodu v kopališče opozoriti reševalca iz vode na njihovo prisotnost.
(3) Reševalec iz vode lahko skupini iz prejšnjega odstavka prepove kopanje in uporabo kopaliških naprav, če ugotovi, da za njihovo varnost ni dovolj poskrbljeno.
30. člen
(prepovedi)
(1) Kopalci in obiskovalci se morajo ravnati po določbah kopališkega reda, opozorilnih znakih v kopališču ter po navodilih in opozorilih reševalca iz vode, v kopališčih na morju pa tudi po navodilih in opozorilih Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ter policije.
(2) Kopalec ne sme:
– uporabljati kopaliških naprav, ki jih glede na svoje znanje plavanja ne more uporabljati brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje;
– uporabljati kopaliških naprav v nasprotju s kopališkim redom oziroma tako, da bi pri tem ogrožal druge kopalce ali sebe;
– namerno ali iz malomarnosti onesnaževati vodo in druge površine kopališča.
31. člen
(reševalec iz vode)
(1) Za reševalca iz vode se lahko usposobi polnoletna oseba z ustreznimi psihofizičnimi sposobnostmi, ki ima najmanj srednjo izobrazbo ter opravljen preizkus iz plavalnih sposobnosti.
(2) Reševalec iz vode se lahko usposobi za reševalca iz vode v bazenskih kopališčih ali za reševalca iz vode na drugih vodah.
(3) Reševalec iz vode mora vsako leto opraviti preizkus usposobljenosti za reševanje iz vode in nudenje prve pomoči ter zdravniški pregled.
(4) Reševalec iz vode mora imeti med opravljanjem svojih nalog predpisano oblačilo z oznakami.
(5) Reševalec iz vode lahko zahteva, da kopalec ali obiskovalec, ki krši kopališki red in se ne ravna v skladu z njegovimi opozorili, zapusti območje kopališča, ter pravico ugotoviti istovetnost kopalca ali obiskovalca, ki krši določbe tega zakona in ga prijaviti pristojnemu inšpekcijskemu organu ali policiji.
32. člen
(pristojnosti)
(1) Minister, pristojen za okolje in prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ministrom, pristojnim za šport, in ministrom, pristojnim za zdravstvo, predpiše vrste kopališč, naprave, opremo in sredstva za varno obratovanje kopališč glede na vrsto kopališča, znake, ki opozarjajo na nevarnosti in ustrezna ravnanja, opremo in sredstva za reševanje iz vode, potrebno število reševalcev iz vode ter oblačila z oznakami reševalcev iz vode.
(2) Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše psihofizične sposobnosti, ki jih mora izpolnjevati reševalec iz vode, program usposabljanja za reševalca iz vode, obseg preizkusa usposobljenosti za reševanje iz vode, izdaja pooblastila in določa pogoje za izvajanje programa preizkusa usposobljenosti za reševanje iz vode. Program usposabljanja za reševalca iz vode na kopališčih predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v soglasju z ministrom, pristojnim za šport.
(3) Minister, pristojen za zdravstvo, predpiše minimalne higienske in druge zahteve, ki jih mora izpolnjevati kopališče, kopalna voda, način njihovega ugotavljanja in spremljanja, opremo in sredstva za dajanje prve pomoči, program usposabljanja za nudenje prve pomoči, obseg preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči in obseg zdravniškega pregleda reševalca iz vode, izdaja pooblastila in določa pogoje za izvajanje programa preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči in opravljanje zdravniških pregledov.
V. ZBIRKE PODATKOV
33. člen
(zbirka podatkov o utopitvah)
(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vzpostavi in vzdržuje zbirko podatkov o utopitvah, ki vsebuje podatke o:
1. posameznih utopitvah;
2. kraju, času in vzrokih utopitve;
3. intervencijah ob dogodkih, pri katerih je prišlo do utopitve.
(2) Namen zbiranja podatkov iz prejšnjega odstavka je izdelava strokovnih analiz, preventivnih ukrepov, obveščanje javnosti in načrtovanje nadaljnjih ukrepov varnosti na področju varstva pred utopitvami.
(3) O utopitvah in dogodkih, povezanih z utopitvami, so ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, dolžni posredovati podatke lastniki oziroma upravljalci kopališč ter druge osebe, ki so sodelovale oziroma so bile prisotne ob dogodku, povezanem z utopitvijo.
(4) Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje osebne podatke o utopljencih: ime in priimek, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega oziroma začasnega bivališča.
(5) Osebne podatke iz prvega odstavka tega člena smejo uporabljati pristojni državni organi ter pravne in fizične osebe, pooblaščene za izvajanje varstva pred utopitvami.
34. člen
(zbirka podatkov o reševalcih iz vode)
(1) O reševalcih iz vode v skladu s tem zakonom vzpostavi in vzdržuje zbirko podatkov ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Namen zbiranja podatkov iz prejšnjega odstavka je organiziranje in usposabljanje potrebnega števila reševalcev iz vode oziroma reševalnih služb.
(3) Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča, podatke o izobrazbi, poklicu, zdravstvenem stanju ter usposobljenosti.
(4) Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se pridobijo neposredno od oseb, o katerih se vodi zbirka podatkov, ali pa se pridobijo iz že obstoječih zbirk podatkov ter se hranijo in uporabljajo le toliko časa, kot je to potrebno za namen, za katerega so bili zbrani, vendar največ dve leti po tem, ko so osebe prenehale opravljati dejavnost, povezano z izvajanjem ukrepov za varstvo pred utopitvami.
(5) Osebne podatke iz tretjega odstavka tega člena smejo uporabljati pristojni državni organi, organi lokalnih skupnosti ter pravne in fizične osebe, pooblaščene za izvajanje varstva pred utopitvami.
VI. NADZOR
35. člen
(pristojnosti inšpekcij)
Izvajanje tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo inšpektorji in drugi delavci s posebnimi pooblastili posameznih državnih organov v skladu s svojim delovnim področjem in pooblastili.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
36. člen
(kazni za prekrške)
(1) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti:
1. če ne upošteva oziroma zagotovi predpisanih prostorskih, gradbenih in drugih tehničnih ukrepov za varstvo pred utopitvami (6. člen);
2. če v skladu s predpisi ne zavaruje cestnih odsekov, mostov in drugih prometnih objektov ob vodah tako, da se pri uporabi skladno s predpisi preprečijo padci ali zdrsi v vodo (prvi odstavek 7. člena);
3. če kot lastnik oziroma upravljalec plovila na vodi ne zagotovi izvajanja predpisanih ukrepov za varstvo pred utopitvami (drugi odstavek 7. člena);
4. če ne dovoli postavitve predpisanih opozorilnih napisov ter reševalne opreme in sredstev (prvi odstavek 8. člena);
5. če ne pridobi dovoljenja pristojnega upravnega organa za organiziranje prireditev, kjer obstaja nevarnost utopitve (drugi odstavek 8. člena);
6. če organizira hojo, drsanje ali druge dejavnosti na ledu v času, ko to ni dovoljeno (tretji odstavek 8. člena);
7. če ne zagotovi prisotnosti predpisanega števila reševalcev iz vode pri organiziranih športnih dejavnostih in dejavnostih v prostem času ter prireditvah ali če ne zagotovi predpisane reševalne opreme in sredstev, ki morajo biti v brezhibnem stanju, tedaj, ko se na vodnih površinah in površinah ob njih, izvajajo te dejavnosti in prireditve ali če ne izvaja športne dejavnosti in dejavnosti v prostem času ter prireditve na krajih in pod pogoji, ki jih določi pristojni upravni organ, na morju pa Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (9. člen);
8. če izposoja opremo in sredstva, namenjena športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času v nasprotju z določili prvega odstavka 10. člena ter ne upošteva pogojev iz dovoljenja, ki ga je izdala Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (10. člen);
9. če pri delih, kjer obstaja nevarnost utopitve ne poskrbi za predpisane ukrepe (11. člen);
10. če dovoli potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje osebi, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi odstavek 17. člena);
11. če dovoli potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje s komprimiranim zrakom globje od 40 m (drugi odstavek 17. člena);
12. če izvaja usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje brez pooblastila za usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje (prvi odstavek 18. člena);
13. če dovoli potapljanje tujemu državljanu, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (19. člen);
14. če dovoli potapljanje na morju v pristaniščih oziroma na območjih posebej označenih v skladu s predpisi, kjer je potapljanje prepovedano (20. člen);
15. če organizira kopanje na vodnih površinah, ki niso namenjene kopanju (prvi odstavek 25. člena);
16. če ne loči vodnih površin, namenjenih kopanju, od vodnih površin, namenjenih tudi drugim športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času (drugi odstavek 25. člena);
17. če ne zagotovi opreme in sredstev za varno obratovanje, znakov, zvez oziroma opreme in sredstev za reševanje iz vode in dajanje prve pomoči (26. člen);
18. če ne objavi kopališkega reda na vidnem mestu na kopališču (drugi odstavek 27. člena);
19. če ne zagotavlja stalne navzočnosti predpisanega števila reševalcev iz vode, opazovanje, reševanje in dajanje prve pomoči na območju kopališča ali ne izvaja drugih ukrepov, ki omogočajo nemoteno in varno kopanje oziroma ne zagotavlja higiensko vzdrževanje objektov, opreme, naprav in sredstev na kopališču (28. člen);
20. če dovoli vstop v kopališče otroku do 7. leta starosti brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo (prvi odstavek 29. člena);
21. če reševalec iz vode ne opravi vsako leto preizkusa usposobljenosti za reševanje iz vode in nudenje prve pomoči ter zdravniški pregled (tretji odstavek 31. člena);
22. če reševalec iz vode med opravljanjem svojih nalog ne nosi predpisanih oblačil z oznakami (četrti odstavek 31. člena);
23. če ravna v nasprotju z odločitvijo inšpekcijske službe (35. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
37. člen
(kazni za prekršek odgovorne osebe)
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa ali lokalne skupnosti:
1. če ne upošteva oziroma zagotovi predpisanih prostorskih, gradbenih in drugih tehničnih ukrepov za varstvo pred utopitvami (6. člen);
2. če ne omeji ali ne izda prepovedi za športno dejavnost ali dejavnosti v prostem času na delu vode, kjer obstaja posebna povečana nevarnost utopitve (peti odstavek 8. člena);
3. če dovoli potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje osebi, ki nima predpisane potapljaške opreme ali ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi odstavek 17. člena);
4. če v obratovalnem dovoljenju ne določi pogojev, ki zagotavljajo higienski minimum kopališča in varnost kopalcev ter obiskovalcev (peti odstavek 23. člena).
38. člen
(kazni za prekršek posameznika)
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
1. če o utapljanju oziroma utopitvi ne obvesti najbližjega centra za obveščanje ali policije, na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo (4. člen);
2. če ne dovoli postavitve predpisanih opozorilnih napisov ter reševalne opreme in sredstev (prvi odstavek 8. člena);
3. če se potaplja z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potaplja s komprimiranim zrakom globje od 40 m (drugi odstavek 17. člena);
4. če se potaplja na morju v pristaniščih oziroma na območjih posebej označenih v skladu s predpisi, kjer je potapljanje prepovedano (prvi odstavek 20. člena);
5. če se potaplja z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potaplja na območjih, varovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave in voda (drugi odstavek 20. člena);
6. če se kopa na vodnih površinah, ki niso namenjene kopanju (prvi odstavek 25. člena);
7. če se kot kopalec nahaja zunaj 150-metrskega pasu ob obali (tretji odstavek 25. člena);
8. če ne poskrbi za varnost invalidne osebe ali organizirane skupine otrok, ki jih pripelje v kopališče ter ob prihodu v kopališče ne opozori reševalca iz vode na njih (drugi odstavek 29. člena);
9. če se ne ravna po določbah kopališkega reda, opozorilnih znakih v kopališču ter po navodilih in opozorilih reševalca iz vode, v kopališčih na morju pa tudi po navodilih in opozorilih Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ter policije (prvi odstavek 30. člena);
10. če uporablja kopališke naprave v nasprotju s kopališkim redom oziroma tako, da s tem ogroža druge kopalce ali sebe ali če namerno ali iz malomarnosti onesnažuje vodo in druge površine kopališča (drugi odstavek 30. člena).
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(rok za izdajo podzakonskih predpisov)
(1) S tem zakonom določeni predpisi morajo biti izdani najkasneje v enem letu po sprejetju tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo uredba o potapljanju z avtonomno potapljaško opremo (Uradni list RS, št. 65/97), pravilnik o varnosti pred utopitvami (Uradni list SRS, št. 33/78), pravilnik o higienskih zahtevah za bazenske kopalne vode (Uradni list SRS, št. 9/88 in 18/88) in drugi predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(3) Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena izvajajo nadzor nad izvrševanjem predpisov iz prejšnjega odstavka inšpektorji in drugi delavci s posebnimi pooblastili posameznih državnih organov v skladu s svojim delovnim področjem.
40. člen
(uskladitev obratovanja kopališč)
Lastniki oziroma upravljalci kopališč morajo uskladiti njihovo obratovanje s tem zakonom v enem letu od njegove uveljavitve.
41. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati zakon o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list SRS, št. 1/87).
42. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-02/95-1/4
Ljubljana, dne 10. maja 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.