Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97, 13/98 in 24/00) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 14. seji dne 27. 3. 2000 sprejel

V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Dravlje (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 78/94) se 1. člen spremeni tako, da se namesto pike na koncu besedila postavi vejica in doda naslednje besedilo: “in spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Dravlje, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut RS v januarju 1998, št. proj. 1830.”.

V 2. členu se črta tretja alinea, ki se glasi: “ŠI 4/1 Šentvid”.
Za oznako območja ŠS 4/1 Dravlje (del) se doda besedilo, ki se glasi:

“ŠS 4/2 Draveljska gmajna”.

V 6. členu se za točko 3 doda točka 4, ki se glasi:

“4. Prostorski ureditveni pogoji za območje ŠS 4/1 (del) in ŠS 4/2 (UI – 1830/96), katastrski načrt 1:1000.”

V 20. členu se za drugo alineo, ki se glasi:

“– odmiku od sosednjih objektov“ doda nova alinea, ki se glasi:

“– odmiki med objekti morajo biti najmanj takšni, da je obstoječim in novozgrajenim objektom zagotovljeno osončenje in osvetlitev po svetlobnotehnični oceni;“

38. člen se spremeni tako, da se:
– v točki a) Vrste posegov v prostor pri oznaki “morfološka enota 3C/1” za zadnjo alineo doda nova alinea, ki glasi:

“– urejanje pokopališč in urejanje parkirišč”;

– za oznako “morfološka enota 3C/4” se doda nova oznaka z naslednjim besedilom:

“morfološka enota 8/2

V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje pokopališč,
– hortikulturno urejanje,
– urejanje parkirišč”;
– v točki b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v okolje se za zadnjo alineo doda nova alinea, ki glasi:

“morfološka enota 4C/1 – posebna merila

Kot podlago za nove posege v prostor je treba izdelati urbanistično in komunalno rešitev, ki bo določila parcelacijo, dostopne ceste in izgradnjo komunale do gradbenih parcel. Urbanistično rešitev verificira Oddelek za urbanizem in okolje mestne občine Ljubljana, ki tudi ugotovi, ali je možno območje obravnavati s parcialnimi rešitvami.
FSI (bruto površina nadzemnega dela objekta: površina zemljišča) je max. 1’4.
Višinski gabarit novih objektov je max. K+P+3+M.”

Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi:

“V območju urejanja ŠS 4/2 Draveljska gmajna veljajo naslednja posebna in dodatna merila:

a) vrste posegov v prostor
morfološka enota 1A/1, 1A/2 – posebna merila
– v okviru sanacije strehe so možne nadzidave za eno etažo s pogojem, da se sočasno zagotovi dodatna parkirna mesta. Kritina streh naj bo pločevina v naklonu max. 6 stopinj;
– spremembe namembnosti v pritličjih stanovanjskih objektov iz stanovanjske v mirno poslovno dejavnost (pisarne);
– urejanje zunanjih površin – otroških igrišč, pešpoti, zelenic, parkirišč;
morfološka enota 2A/1 – dodatna merila
– pozidanost gradbene parcele lahko presega razmerje 40% (pozidano) proti 60% (nepozidano), če so ustrezno zagotovljene parkirne površine in izpolnjeni svetlobno-tehnični normativi;
morfološka enota 2B/1 – posebna merila
– gradnja treh atrijskih hiš ob Martinčevi ulici,
– gradnja stanovanjskega objekta ob Ulici 28. maja,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov v obstoječih gabaritih, vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti v mirno poslovno dejavnost (pisarne),
– urejanje zunanjih površin – zelenice, otroška igrišča, pešpoti;
morfološka enota 2B/2 – posebna merila
– dozidave med atrijskimi objekti ob Martinčevi ulici in ob Kamnogoriški, rekonstrukcije in adaptacije objektov v obstoječih gabaritih, vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti v mirno poslovno dejavnost (pisarne),
– urejanje zunanjih površin – zelenice, otroška igrišča, pešpoti;
morfološka enota 2B/3 – posebna merila
– gradnja garaž ob Malnarjevi,
– nadzidava objektov do P+M in sprememba podstrešij v stanovanjske površine,
– rekonstrukcije in adaptacije znotraj obstoječih tlorisnih gabaritov,
– spremembe namembnosti v mirno poslovno dejavnost (pisarne),
– urejanje zunanjih utrjenih površin in zelenic,
– parkiranje za dodatne stanovanjske površine je treba zagotoviti v skupnih garažah ali na parceli investitorja;
morfološka enota 2B/4 – posebna merila
– gradnja garaž ob Malnarjevi,
– nadzidava obstoječih garaž med stanovanjskimi objekti s strmo streho in ureditev stanovanjskih ali poslovnih prostorov,
– rekonstrukcije in adaptacije znotraj obstoječih gabaritov,
– spremembe namembnosti v mirno poslovno dejavnost (pisarne),
– urejanje zunanjih utrjenih površin in zelenic;
morfološka enota 2B/5 – posebna merila
– izenačitev strešnih naklonov in sprememba podstrešij v stanovanjske prostore,
– dozidave do max. 25% velikosti tlorisne površine obstoječega objekta na parcelah, ki mejijo na morfološke enote 9/1 in 9/2 v okviru regulacijskih gabaritnih določil,
– rekonstrukcije in adaptacije znotraj obstoječih gabaritov,
– spremembe namembnosti v mirno poslovno dejavnost (pisarne),
– urejanje zunanjih utrjenih površin in zelenic;
morfološka enota 2B/6 – posebna merila
– adaptacije in rekonstrukcije znotraj obstoječih gabaritov,
– gradnja treh pritličnih atrijskih objektov ob Ulici bratov Babnik,
– gradnja garaž,
– spremembe namembnosti v mirno poslovno dejavnost (pisarne),
– urejanje zunanjih utrjenih površin in zelenic,
– gradnja protihrupnih ograj;
morfološka enota 2B/7 – posebna merila
– dozidave krajnih objektov,
– urejanje podstreh v okviru obstoječih gabaritov,
– sprememba namembnosti v mirno poslovno dejavnost (pisarne), urejanje zunanjih utrjenih površin in zelenic;
morfološka enota 3C/1 – posebna merila
– adaptacije znotraj obstoječih gabaritov,
– spremembe namembnosti v trgovsko, poslovno in gostinsko dejavnost,
– urejanje zelenih površin in urejanje utrjenih površin;
morfološka enota 5C/1 – posebna merila
– novogradnje, dozidave in nadzidave ter adaptacije za potrebe osnovne šole,
– urejanje utrjenih površin, zelenic in igrišč,
– spremembe namembnosti v obstoječih objektih za potrebe šole;
morfološka enota 5C/2 – posebna merila
– dozidava vzhodnega objekta v okviru regulacijskih linij,
– rekonstrukcije in adaptacije znotraj obstoječega gabarita objektov,
– urejanje zunanjih utrjenih površin in zelenic, urejanje igrišč;
morfološka enota 7C/1 – posebna merila
– gradnja skupne garaže,
– urejanje zunanjih utrjenih površin in parkirišč ter zelenic,
– urejanje parkirišč;
morfološki enoti 9/1, 9/2 – dodatna merila
– urejanje vrtov je možno z upoštevanjem dostopne poti v širini 4 m, ki poteka ob nasipu avtoceste, in z upoštevanjem peš dostopov iz smeri Ulice bratov Babnik;
– dovoljena je gradnja vodovoda večjega profila za povezavo med vodarnami;
morfološka enota 9/4 – dodatna merila
– gradnja odprtih športnih in otroških igrišč,
– urejanje parkirišč;
morfološka enota 9/5 – dodatna merila
– urejanje zelenic in otroških igrišč.
b) oblikovanje objektov – dodatna merila
morfološke enote 1A/1, 1A/2
– strehe objektov so pločevinaste v naklonu 6 stopinj z notranjimi odtoki;
morfološka enota 2A/1
– višinski gabarit je K+P+1+M.
morfološka enota 2B/1
– tlorisni gabarit atrijskih objektov ob Martinčevi je 18/18 m (+ / - 1 m), višinski gabarit je K+P+M, garaža je v sklopu objekta;
morfološka enota 2B/2
– objekt ob Ulici 28. maja mora biti gabaritno in oblikovno izenačen z obstoječimi objekti;
morfološka enota 2B/3
– dovoljen je dvig naklona strehe na 25–30 stopinj, da se izenači s sosednjimi objekti. Kapna lega ostane na plošči;
morfološka enota 5C/1
– višinski gabariti novogradenj so lahko enaki ali manjši kot gabariti obstoječih šolskih objektov;
morfološki enoti 7C/1 in 7C/2
– max. etažnost K+P+1;
c) varovanje naravne in kulturne dediščine
Za vse posege v območjih evidentiranih objektov naravne in kulturne dediščine je treba pridobiti predhodno mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Naravna in kulturna dediščina:
– mokrotni biotop – zaraščen odvodni kanal (graben),
– lipa pri hiši Plešičeva ulica 20,
– dob pri hiši Kamnogoriška ulica 20,
– skupina starega sadnega drevja na urejeni zeleni površini med stanovanjskimi bloki ob Pleščevi ulici.
č) prometno urejanje območja – dodatna merila
Priključek Čebelarske ulice s Plešičevo ulico je treba rekonstruirati v polno križišče.
Celoten potek Čebelarske ulice je treba rekonstruirati cestišče v profil dvosmerne ceste z enostranskim pločnikom (vozišče 2 x 3 m, hodnik 1 x 1,5 m).
Odsek Čebelarske ulice proti Kamnogoriški ulici – treba je rekonstruirati cestišče v profil dvosmerne ceste z enostranskim pločnikom (vozišče 2 x 3 m, hodnik 1 x 1,5 m).
Zagotoviti je treba dovozne ceste do posameznih objektov minimalne širine 3,5 m.
Za potrebe mirujočega prometa je treba zgraditi garažni hiši v morfoloških enotah 7C/1 in 7C/2, parkirna mesta in garaže v morfoloških enotah 2B/3, 2B/4 in 2B/6.
Vse glavne dostope do objektov, primarne peš poti, parkirne prostore je treba prilagoditi oziroma oblikovati brez grajenih ovir, primerne za funkcionalno ovirane ljudi;
d) komunalno urejanje območja – dodatna merila
Oskrba z vodo
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije je treba za posamezne posege v prostor in priključitev novih porabnikov ter obnovo oziroma gradnjo novih vodovodov pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod–Kanalizacija.
Vodovodi naj potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh, tako da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji. Pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih je treba za uporabe tehnološke vode načeloma predvideti in uporabljati zaprte sisteme.
V skladu s posameznimi posegi v prostor v posameznih ureditvenih območjih in njihovih morfoloških enotah je treba obnoviti in dopolniti obstoječe vodovodno omrežje tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje porabnikov, zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov ter drevja.
V območju javnih zelenih površin ob hitri cesti v morfoloških enotah 9/1 in 9/2 naj se ohranja prostor za možnost nadaljevanja gradnje vodovodnega voda večjega profila za povezavo med vodarnami.
Odvajanje odpadnih voda
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije je treba za posamezne posege v prostor in za priključitev novih porabnikov ter za obnovo oziroma gradnjo nove kanalizacije pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod–Kanalizacija.
Kanalizacija naj poteka po javnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje javne kanalizacije in čiščenje hišnih priključkov.
Kanalizacijski sistem je ločen. Odpadne komunalne vode območja se odvajajo v zbiralnik A20 in odtod v zbiralnik A2 oziroma A0. Vse odpadne vode je treba očistiti pred priključitvijo na javno kanalizacijo do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo za priključitev na javno kanalizacijo v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Na padavinsko kanalizacijo se priključijo vse padavinske vode iz utrjenih površin preko cestnih požiralnikov, opremljenih s peskolovom in lovilcem olj, ter padavinske vode s streh in ostalih nevoznih površin.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti.
Priključevanje je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališč.
Oskrba s plinom
Za eventualne posege oziroma dopolnilno stanovanjsko gradnjo je treba zgraditi sekundarno plinovodno omrežje.
TK omrežje
Na območju urejanja je TK omrežje zgrajeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli in priključeno na ATC Dravlje. Kapaciteta TK omrežja zadovoljuje obstoječe potrebe. Dopolnitev projekta TK omrežja lahko izdela le organizacija, ki je registrirana za taka dela po projektni nalogi, ki jo izdela Telekom Slovenije, PE Ljubljana;
e) varovanje okolja
Vse novogradnje je obvezno treba priključevati na plinovodno in toplovodno omrežje, kjer je omrežje že zgrajeno.
Vse novogradnje imajo lahko toplovodno ali plinsko ogrevanje.
Varovanje pred hrupom
V območju velja III. stopnja ravni hrupa, razen v 50 m pasu ob avtocesti, kjer velja IV. stopnja.
Ob realizaciji predvidenega poteka železniškega tira obvozne proge je treba zgraditi protihrupni zid višine 2,8 m nad nivojem robnega železniškega tira.
Varovanje voda
Območje ŠS 4/2 Draveljska gmajna se nahaja izven varstvenih pasov vodnih virov.
Območje ŠS 4/1 Dravlje del se nahaja v območju tretjega varstvenega pasu vodnih virov z blagim režimom varovanja podtalnice.
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode.
Za vse posege v prostor, razen gradnje individualnih stanovanjskih objektov, ki jih dovoljuje odlok o varstvu virov pitne vode, je treba na osnovi investicijskega programa pridobiti oceno Inštituta za varovanje zdravja RS glede vpliva posega na vodni vir.”

40. člen se v celoti črta.

V 50. členu se za zadnjo alineo dodata novi alinei, ki se glasita:

“– odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka ŠS 10 – Draveljska gmajna (Uradni list SRS, št. 6/77, 14/84),

– odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka ŠO 13 – Dravlje (Uradni list SRS, št. 28/85).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.