Na podlagi 12. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, 5/90, Uradni list RS, št. 17/91, 13/93 in 66/93), 7. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 30/94 in 30/00) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/96, 77/96, 37/97, 50/98 in 28/99) je Mestni svet mestne občine Celje na 13. redni seji dne 20. 4. 2000 sprejel

S tem odlokom se opredeljuje pokopališki in pogrebni red na pokopališčih na območju Mestne občine Celje.
Ta odlok podrobneje določa pravice in obveznosti upravljalca in drugih oseb, pri urejanju in vzdrževanju pokopališč, pri pogrebnih storitvah in pri hrambi umrlih.
Z mestnim pokopališčem Celje in pokopališčem Teharje upravlja izbrani izvajalec, ki je določen, kot izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja, urejanja pokopališč in pogrebne storitve na pokopališču.
S pokopališčem Šmartno v Rožni dolini upravlja KS Šmartno v Rožni dolini.

Pokopališča so objekti komunalne infrastrukture v javni rabi.
Na območju Mestne občine Celje so pokopališča:
1. Celjsko mestno pokopališče za območja mesta Celja in naselij: Babno, Dobrova, Košnica pri Celju, Lokrovec, Lopata, Medlog, Osenca - del, Ostrožno, Pečovnik, Polule, Trnovlje pri Celju in Zgornja Hudinja, Lisce, Tremerje - del, Zagrad, Zvodno - del;
2. Pokopališče Teharje za območje naselij: Teharje, Bukovžlak, Štore - del, Slance, Vrhe, Pečovje, Zvodno - del, Osenca - del;
3. Pokopališče Šmartno v Rožni dolini za območja naselij: Šmartno v Rožni dolini, Brezova, Loče, Rožni vrh, Jezerce pri Šmartnem, Pepelno, Gorica pri Šmartnem, Rupe, Slatina v Rožni dolini, Otemna in Šentjungert.
Vsa pokopališča morajo imeti: križ, mrliške veže z garderobami za pokopališke delavce, hrambo za orodje, čajno kuhinjo ter primeren prostor za predstavnike verskih skupnosti.
Upravljalec mestnega pokopališča in pokopališča Teharje mora imeti organizirano 24-urno dežurstvo v slučaju smrti.
Pokopališče mora biti primerno ograjeno. Na pokopališču mora biti zagotovljeno dovolj urejenih prostorov za odlaganje odpadkov, ustrezna mreža za oskrbo z vodo, odvoz komunalnih odpadkov in ozvočenje.
Upravljalec je dolžan pokopališče z vsemi napravami urejati in vzdrževati, kot dober gospodar.

Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na podlagi ureditvenega načrta, skladno z dolgoročnim družbenim planom občine.
Pokopališče mora imeti izdelan načrt razdelitve na pokopališčne oddelke, polja, vrste in grobove.
Z načrtom razdelitve se določi razdelitev grobnih prostorov na vrstne grobove, grobišča, žarne grobove, prostore za anonimne pokope ter za raztrositev pepela.
Gradnja novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.

Mestno pokopališče v Celju ima naslednje grobove: enojne, družinske, otroške in žarne grobove, grobnice in grobišča v obstoječih dimenzijah:

– enojni grob              2,40 m × 1,20 m
– družinski grob           2,40 m × 2,40 m
– otroški grob             1,00 m × 0,80 m
– žarni grob               1,20 m × 0,80 m
– kolumbarium – žarni zid v skladu z ureditvenim načrtom.
Te dimenzije veljajo za novo pridobljena grobna polja.
Za že obstoječe grobove na starem delu so dimenzije naslednje:
– enojni grob              3,50 m × 1,50 m
– družinski grob           3,50 m × 3,00 m
– otroški grob             2,50 m × 1,00 m
– grobnice     3,50 m × 2,00 m do 3,50 m × 4,00 m.

Na starih delih pokopališč se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa upravljalec pokopališča na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt in ga predloži pristojni strokovni službi Mestne občine Celje v potrditev.
Vrste in dimenzije grobov na pokopališču, ki je v upravljanju krajevne skupnosti, določi krajevna skupnost v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove in pravili o ureditvi pokopališča in grobov.
Spreminjanje in združevanje grobov je možno le, če to predvideva ureditveni načrt z možnostmi računalniškega vodenja, pri katerem ne poruši sistema evidentiranja celotnega oddelka ali vrste.
Polja, vrste in grobovi se morajo urediti pred začetkom pokopavanja. Na že pokopanih grobovih spremembe niso dovoljene.

Grobna polja se uredijo pred pričetkom pokopavanja.
Urejanje grobnih polj zajema izravnavo površin, zasaditev dreves in grmovnic, sejanje trave ali položitev travne ruše. Drevesa ali grmovnice se lahko zasadijo tudi že ob obstoječih grobovih ob soglasju upravljalca.
Upravljalec skladno z ureditvenim načrtom o ureditvi pokopališča in grobov določi zasaditev dreves in grmovnic na pokopališču v soglasju s pristojno strokovno službo.
Obrezovanje in sekanje javnih nasadov je dovoljeno le s soglasjem pristojne strokovne službe.
Upravljalec lahko izdela temelje za nagrobnik, skladno z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke, vrste in grobove.

Upravljalec pokopališča mora:
– po pogrebu zasuti grobno jamo in grob uredi tako, da ne poškoduje sosednjih grobov,
– po opravljenem pokopu upravljalec uredi prvo ureditev, ki zajema odvoz odvečne zemlje, odvoz posušenega cvetja in odvoz le-tega na odlagališče,
– posadi grmovnice, ki so bile izkopane, ali jih zasadi. Stroške za ta opravila se plačajo ob naročilu pokopa,
– vence in cvetje mora upravljalec praviloma odstraniti poleti najpozneje v 10 dneh, pozimi v 15 dneh, razen, če je z naročnikom pogreba to drugače dogovorjeno.
Za dokončno ureditev groba je odgovoren najemnik groba.
Najemnik groba lahko do končne ureditve groba, na grob postavi začasno obeležje.

Za dokončno ureditev groba je najemnik ali izvajalec del v njegovem imenu dolžan pridobiti pisno soglasje upravljalca. Najemnik mora z dokumentom, dokazati najemništvo. Izpolni vlogo, za pridobitev soglasja. K vlogi mora predložiti skico z dimenzijami in opisom del, ki jih želi izvajati.
Upravljalec pokopališča Celje in Teharje s pravili o ureditvi pokopališča in grobov opredeli postopek za pridobitev soglasja za ureditev groba in način opravljanja kamnoseških del pri ureditvi grobov. Kamnoseška dela pri ureditvi grobov se lahko opravljajo le od ponedeljka do petka med 7. in 12. uro.
Upravljalec pokopališča ima pravico izvajalcu del zaračunati stroške za izdelavo soglasja za izvajanje gradbenih in kamnoseških del na grobu, ter tudi stroške čiščenja, če izvajalec del, takoj po končanih delih, to ne opravi sam.
Krajevna skupnost, ki upravlja s pokopališčem, s pravili o ureditvi pokopališča in grobov, določi obveznosti najemnikov glede ureditve grobov.

Nagrobni spomenik se postavi v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove, posameznega pokopališča in je lahko pokončen ali ležeč.
Na pokopališču Celje in Teharje lahko imajo novi nagrobni spomeniki na enojnem ali družinskem grobu višino največ do 90 cm, in na žarnem največ do 70 cm.
Krajevna skupnost, določi največje dimenzije nagrobnih spomenikov s pravili o ureditvi pokopališča in grobov v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.

Na nagrobnem spomeniku groba, v katerem ni pokojnika, ampak je pokojnik pokopan v drugem grobu, je lahko napisano: “v spomin“ s podatki pokojnika.

Prostor za grob se daje v najem z najemno pogodbo, ki ureja medsebojna razmerja med najemodajalcem in najemnikom.
Če najemnik grobnega prostora spremeni bivališče ali se odseli, mora to javiti v roku 14 dni po preselitvi upravljalcu pokopališča, da lahko spremeni naslov najemnika za nemoteno pošiljanje računov za najemnine in ostala obvestila.
Pogodba med najemnikom in upravljalcem določa zlasti:
– vrsto groba,
– trajanje najemnega razmerja,
– podaljšanje najemnega razmerja,
– način in rok plačila,
– pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank,
– odpovedne razloge,
– reševanje sporov.
Samo najemnik grobnega prostora ima pravico odločati o grobnem prostoru glede nadaljnjih pokopov.
Najemna pogodba se sklene za 10 let, oziroma za določeno mirovalno dobo, in se lahko vsakokrat podaljša za naslednjih 10 let, do opustitve pokopališča.
Po preteku mirovalne dobe lahko najemnik pisno odpove in vrne zemljišče upravljalcu. Upravljalec pa vrnjeno zemljišče odda naslednjemu najemniku, če ima smrtni primer.
Grobovi se dodeljujejo samo v slučaju smrti in s tem pokop.
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitve najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor (enojni grob), na izrecno željo najemnika, se dodeli še dodatni grobni prostor (dvojni grob), za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku.
Ekonomska cena je enaka stroškom za pridobitev novega grobnega prostora. Ta znesek se nameni za nadaljnjo razširitev pokopališča.
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno na kvadratni meter površine grobnega prostora. Posebej se določa cena na oddelku za žarne pokope. Cene najemnine grobnih prostorov in storitev na Mestnem pokopališču v Celju in na pokopališču Teharje ter Šmartno v Rožni dolini potrjuje Mestni svet mestne občine Celje.
Upravljalec pokopališča razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opominu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje redno groba kljub posebnemu opominu,
– ob opustitvi pokopališča,
– če to zahteva načrt razdelitve pokopališča.
– če najemnik grobnice več kot 10 let, po zadnjem pokopu le-te ni vzdrževal, ter plačeval najemnine za grobni prostor, upravljalec pokopališča v soglasju s komunalno direkcijo začne postopek za odvzem lastništva.
Neredno je vzdrževan grob takrat, kadar nagrobnik ogroža varnost ljudi oziroma je ta tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča.
Po razveljitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot upoščen grob do konca mirovalne dobe, na kar se prekoplje za nadaljnji najem.
Najemnik grobnega prostora mora odstraniti opremo groba v 15 dneh po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Kolikor ne odstrani opreme v določenem roku, jo po predhodnem opozorilu najemnika grobnega prostora, odstrani upravljalec pokopališča na stroške najemnika grobnega prostora.
V času od odstranitve opreme groba do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljalec pokopališča.
Sredstva za kritje vzdrževanja iz prejšnjega odstavka tega člena se plačuje iz naslova najemnin.

Umrli, katerega pokop se opravi v krsti, ali pepel, katerega pokop se opravi v žari, se hrani v mrliških vežicah pristojnega pokopališča, do pogrebne svečanosti.
Upravljalec pokopališča položi krsto ali žaro v mrliško vežo na dan pokopa med 7. in 8. uro zjutraj ali po dogovoru s svojci.
Krsto ali žaro se lahko položi v mrliško vežo v Celju in Teharjih, dan pred pogrebom vsaj do 13. ure, na pokopališču Šmartno v Rožni dolini na krajevno običajen način.
Verske skupnosti lahko izjemoma položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.

Na pokopališčih je dovoljeno pokopavanje v nove grobove in v obstoječe grobove v skladu z določili tega odloka.
Novi grobovi se odpirajo v vrstnem redu in po postopku v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.
Na pokopališču je dovoljen izkop in prenos umrlega na drugo pokopališče ali na istem pokopališču v skladu s predpisi.
Žare s pepelom se shranjujejo v žarnih grobovih ali v obstoječih klasičnih grobovih, grobnicah in kolumbariumih. V enem žarnem grobu je lahko več žar.
Na pokopališču Celje je pokop v obstoječe grobnice dovoljen le z žaro ali v krsti iz trdega lesa s kovinskim vložkom.
Pokop v tuj grob brez dovoljenja dotedanjega najemnika grobnega prostora ni dovoljen.
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe, ki ne sme biti krajša od 10 let, odvisno od značilnosti zemljišča.
Grob se sme izjemoma odpreti pred pretekom mirovalne dobe skladno z predpisi in z vsemi predhodnimi soglasji upravnih in drugih pristojnih organov.
V grobni prostor lahko posega samo upravljalec pokopališča.

Pokop umrlega je treba prijaviti upravljalcu potem, ko je bila smrt ugotovljena in ko je bila predložena listina o prijavi smrti, potrjena s strani pristojnega zdravstvenega organa v skladu s predpisi. Upravljalec pokopališča ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi pokopa niso predložene ustrezne listine.

Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupen pokop na posebnih lokacijah, določenih v planih občinskega štaba za civilno zaščito, lahko za zadeve zdravstvenega varstva pristojni občinski organ ta rok skrajša.
Oseba, ki je dolžna poskrbeti za pokop, mora pokop prijaviti upravljalcu pokopališča najmanj 24 ur pred predvidenim pokopom. Pri tem mora navesti tudi podatke, v kateri krajevni skupnosti oziroma mestni četrti je umrli prebival in v katerem podjetju je bil v delovnem razmerju.
Način pokopa in potrebne svečanosti se opravijo v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni upravni organ občine, v kateri je oseba umrla ali je bila najdena.
Po volji umrlega ali na zahtevo osebe, ki je poravnala stroške pokopa, je lahko pokop v ožjem družinskem krogu.
Po volji umrlega se opravi anonimen pokop s pokopom krste ali žare oziroma raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru, brez označbe umrlega.
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma naročnik pokopa.
Za mesto novega groba se dogovorita pred pogrebom upravljalec in naročnik pogreba.
Če bo pokop opravljen v že obstoječi grob, mora plačnik pogreba, če ni najemnik groba, predložiti tudi najemno pogodbo s pisnim dovoljenjem najemnika, da dovoljuje pogreb umrlega v ta grob, razen, če je umrli bil najemnik groba.

Pred izkopom jame je upravljalec pokopališča dolžan ustrezno zavarovati sosednje grobove in nagrobne spomenike ter pazit, da jih pri izkopu in zasutju ne poškoduje.

Vsakemu umrlemu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo svojcev ali plačnikom pogreba.
Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora med svojci in upravljalcem pokopališča oziroma pogrebnim izvajalcem o načinu priprave in vodenja pogrebne svečanosti.
Ob pokopu umrlega se organizira javna pogrebna svečanost, razen če ni drugače dogovorjeno. Javno pogrebno svečanost organizira upravljalec pokopališča, pri čemer glede obsega upošteva želje osebe, ki je poskrbela za pokop umrlega.
Če je javna pogrebna svečanost, upravljalec pokopališča obvesti krajevno skupnost ali mestno četrt, v kateri je umrli prebival. Na tej svečanosti se praviloma od pokojnika poslovi predstavnik krajevne skupnosti ali mestne četrti.
Za umrle, za katere se ugotovi, da nimajo svojcev ali drugih, ki bi poskrbeli za pokop, mora le-to naročiti in plačati Mestna občina Celje.
Verski obred na javni pogrebni svečanosti zagotovi oseba, ki je poskrbela za pokop.

Pri pogrebni svečanosti je lahko prisoten vsakdo, ki se obnaša kraju in času primerno.
Kraj, dan in čas pogrebne svečanosti določita upravljalec in naročnik pogreba sporazumno, upoštevajoč načelo kontinuiranega poteka pogrebov.
Naročnik pogreba pri načinu poslovitve izbira:
– poslovitev od umrlega in pokop kot civilni obred,
– poslovitev od umrlega in pokop kot verski obred,
– tihi pokop (pogreb v družinskem krogu),
– anonimni pokop.
Upravljalec mora uro pogreba javno objaviti tako, da ob položitvi umrlega v mrliško vežo izobesi obvestilo pred mrliško vežo.
Upravljalec, če se tako dogovori z naročnikom pogreba, v mrliški veži v kateri umrli leži ali v poslovilni dvorani, postavi žalno knjigo.

Združen obred je, če je pogrebna svečanost opravljena pri mrliški vežici ter nato v grobni prostor na pokopališču.
Združen obred upravljalec opravlja od ponedeljka do petka ob 14.30, 15. uri in 15.30. Žarni pogreb v ožjem družinskem krogu ob 11. uri, 11.30 in ob 12. uri.

Poslovitev vodi vodja pogreba, ki ga določi upravljalec pokopališča.
Ob začetku poslovitve zaigra uvodna žalostinka, ki jo lahko zaigra godba ali zanjo poskrbi upravljalec s tehničnimi sredstvi ali zapojejo pevci.
Po uvodni žalostinki sledijo govori, nastopijo pevci, če je verski pogreb, pogrebno svečanost zaključi predstavnik verske skupnosti. Če je civilni pogreb pa pogrebno svečanost zaključijo pevci.
Med igranjem žalostinke se odpelje krsta ali žara do kraja pokopa.
Na čelu pogrebnega sprevoda je zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov, godba in pevci, voz z venci, versko obeležje, zastopniki verske skupnosti, nosilci odlikovanj ali slika pokojnega, voz s krsto ali nosilci žare z žarnim venčkom, najožji svojci pokojnega in na koncu vsi ostali udeleženci poslovitve.
Nosilca verskega obeležja zagotovi predstavnik verske skupnosti.
Če se pogrebne poslovitve udeležijo predstavniki enot slovenske vojske, policije ali društva, se ti razvrstijo v pogrebni sprevod takoj za zastavonošo s slovensko zastavo, oziroma tako, kot določajo njihova pravila.

Pri odprtem grobu, se od pokojnika prvi poslovi predstavnik verske skupnosti, nato nastopi govornik, pevci ter na koncu pozdrav s prapori.
Izvajalci pogrebne svečanosti ostanejo pri odprtem grobu do konca pogrebne poslovitve.

Če pri pogrebni slovesnosti sodelujejo tudi častna straža z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, mora biti zagotovljena varnost, za kar je odgovoren vodja enote.

Pri pogrebni poslovitvi od umrlega tujca, se slovenska zastava z žalnim trakom nadomesti s črno zastavo.

Poslovitev kot ločen obred je, če se opravi poslovitev pri mrliški veži, nato pa poslovitev pri grobu z ožjimi svojci pokojnega.
Za poslovitev se uporabljajo določila tega odloka. Obred pokopa se začne z dvigom krste ali žare iz mrliške veže.
Poslovitev od umrlega, kot ločen obred, se lahko opravi kateri koli delovni dan od ponedeljka do petka med 14.30 in 15.30 na pokopališču Celje in pokopališču Teharje. Za umrle, ki bodo upepeljeni, se lahko obred poslovitve opravi pred ali po upepelitvi.

Tihi pogreb je, če se na željo pokojnika ali svojcev o pogrebu ne obvesti javnosti.
Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega odloka o pogrebnih svečanostih.
Upravljalec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij.

Anonimni pokop je, če se na željo pokojnika ali svojcev, ne opravlja pogrebna svečanost, ter tudi ne obeleži grob. Pepel se lahko raztrosi, na za to posebej določen prostor. Upravljalec pokopališča, pa posebej vodi knjigo pokopanih.
Anonimni pokop opravi upravljalec ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba.

Obisk pokopališča je dovoljen poleti v času od 7. do 21. ure, v zimskem času pa od 8. do 18. ure.
V času praznika, Dneva mrtvih, pa ta čas ni omejen.
Obiskovalec pokopališča je dolžan ob vstopu opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču in njegovi neposredni bližini tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja.
Na pokopališču ni dovoljeno:
– odlaganje odpadkov izven mest, ki so za to določena,
– odlaganje odstranjenih nagrobnih spomenikov in druge opreme,
– vstop s kolesom, kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom in motornim vozilom, vožnja, ustavljanje in parkiranje na zelenicah,
– vodenje živali,
– poškodovanje grobov, kostnic, veže, ograje in drugih naprav,
– odstranjevanje in sekanje javnih nasadov.
Na določena mesta, ki so določena za odlaganje odpadkov na pokopališču in ob njem ni dovoljeno odlagati odpadke iz naselja ob pokopališču in drugih.
Če upravljalec in občinski inšpektor ugotovi, da se odlagajo odstranjeni spomeniki in druga oprema na pokopališču, odredi z odločbo upravljalcu njihovo odstranitev na stroške povzročitelja.

Upravljalec je dolžan:
– skrbeti za red in snago v mrliški veži in na pokopališču,
– sprotno voditi evidenco o umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču,
– sprotno opravljati naloge v zvezi z najemnimi pogodbami za grobove,
– uporabnikom pokopaliških storitev omogočiti vpogled v ureditveni načrt pokopališča in načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove,
– redno odstranjevati odpadke iz pokopališča,
– zagotoviti svečana oblačila delavcev, ki vodijo oziroma sodelujejo pri pogrebni svečanosti,
– izdajati soglasja za ureditev grobov, k preureditvam grobov in zasaditvam oziroma odstranitvam dreves ob grobovih,
– opozarjati najemnike grobov o morebitni zapuščenosti grobov,
– skrbeti za izvajanje pogrebne svečanosti oziroma zagotoviti izvajanje pogrebne svečanosti v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba,
– zimska služba: upravljalec je dolžan redno čistiti sneg in posipati proti poledici, vse asfaltirane poti oziroma neposredno površino ob mrliški veži,
– opravljati druge naloge in opravila v skladu z državnimi in občinskimi predpisi s tega področja in določili tega odloka, skladno s potrjenim programom pristojne strokovne službe Mestne občine Celje.

Uporabniki storitev gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka imajo predvsem pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji določenimi v tem in drugih odlokih s tega področja, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice, in obveznost spoštovanja navodil upravljalca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope.
Najemnikom grobnih prostorov in obiskovalcem pokopališč ter mrliške veže je prepovedano:
– nedostojno vedenje, glasno smejanje, vpitje, žvižganje, razgrajanje, kajenje v mrliški veži in podobno,
– stopanje in hoja po grobovih,
– odlaganje smeti in drugih odpadkov, izven določenega prostora,
– trganje zelenja in cvetja iz tujih grobov,
– onesnaževanje pokopališča in poškodovanje prostorov, naprav, predmetov in nasadov,
– vožnja z kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču, poškodovanje grobov,
– odlaganje zemlje, robnikov ali drugega materiala, ki ostane od prenove grobov v kontejnerje ali koše za smeti.

Strokovni nadzor izvajanja, po tem odloku opravlja pristojna strokovna služba Mestne občine Celje.
Ostali nadzor pa skladno z predpisi, ustrezne inšpekcijske službe.

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. opravlja kamnoseška dela pri ureditvi grobov izven delovnih dni in časa,
2. odlaga odstranjene nagrobne spomenike in drugo opremo na pokopališču.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1. vstopi, vozi, ustavlja ali parkira na pokopališču s kolesom, kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali motornim vozilom, razen zaradi ureditve ali vzdrževanja groba.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1. odlaga odpadke izven mest, ki so za to določena,
2. vodi živali na pokopališče.

Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. poškoduje grobove, kostnice, mrliške veže, ograje, nasade ali druge naprave na pokopališču; in se preda sodniku za prekrške za povrnitev dejanske škode.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju Občine Celje (Uradni list SRS, št. 19/87).