Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 11. člena statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 37/99) in na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Občinski svet občine Loški Potok na 10. seji dne 25. 4. 2000 sprejel

Za kulturni spomenik razglašamo enoto dediščine: EŠD: 12714 Travnik – partizanska bolnišnica Ogenjca v kraški jami.
Enota ima zaradi zgodovinskih, kulturnih, krajinskih in drugih lastnosti poseben pomen za Občino Loški Potok. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik z lastnostmi zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Skrivni bunker v jami Ogenjca je eno redkih ohranjenih skrivališč oziroma bunkerjev, ki so se gradili in uporabljali ob skoraj vseh partizanskih bolnišnicah. Namenjen je bil za evakuacijo težkih ranjencev v primeru nevarnosti odkritja s strani sovražnikove vojske. Bunker ponazarja način delovanja partizanske vojaške sanitete v Sloveniji in je prostor enega najbolj tragičnih in dramatičnih dogodkov v zgodovini partizanskega zdravstva. Zaradi redkosti, ohranjenosti in zgodovinske pričevalnosti sodi med kvalitetnejšo memorialno dediščino iz obdobja 2. svetovne vojne na Slovenskem.

Meja varovanega območja spomenika je vrisana na topografski karti v merilu 1 : 5000, ki je sestavni del tega sklepa. Karto hranita Ministrstvo za kulturo – Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Vplivno območje spomenika obsega gozdne oddelke 9, 12, 10 in 11 v gozdnogospodarski enoti Loški Potok ter območje v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti, ki bi s svojo velikostjo, obliko in funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v območje ter prostor, ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika;
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo, ter nosilcev reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine;
– prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja in raziskovanja;
– prepovedano je odstranjevanje in spreminjanje vegetacije, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegov sestavni del ali odprti prostor je potrebno predhodno pisno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po pravnomočnosti tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.