Na podlagi 27., 29. in 37. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 46. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94), določil uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96), določil uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96), 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) in določil odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 34/00) sta Občinski svet občine Tišina na 11. seji dne 15. 10. 1999 ter Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 13. seji dne 21. 3. 2000 sprejela

Pravilnik določa:
– režim kmetovanja na vodovarstvenem območju,
– mejne vrednosti za vnos snovi v ali na kmetijska zemljišča na vodovarstvenem območju,
– časovne in količinske omejitve rabe organskih in mineralnih gnojil ter pripravkov za varstvo rastlin na vodovarstvenem območju,
– način in pogoje vrednotenja in upravičenosti za odškodnine za omejitev kmetovanja,
– način nadzora in kontrole.

Pojmi imajo v tem pravilniku naslednji pomen:
1. Vnos snovi v tla ali na tla je izpuščanje, oddajanje oziroma odlaganje nevarnih snovi ali rastlinskih hranil pri vnašanju blata čistilnih naprav, pri namakanju in gnojenju z živinskimi ali rudninskimi gnojili.
2. Letni vnos snovi v tla je vnos snovi v tla v obdobju enega koledarskega leta.
3. Mejna vrednost letnega vnosa nevarnih snovi v tla je količina letnega vnosa, pri kateri so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi.
4. Mejna vrednost letnega vnosa rastlinskih hranil pri gnojenju tal je količina letnega vnosa, ki še ne presega rastlinam potrebnega krogotoka hranil.
5. Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki se vnašajo v tla z blati čistilnih naprav, kompostom ali muljem ali pri namakanju rastlin in ki zaradi svojih lastnosti, količine ali gostote negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost podtalnice.
6. Rastlinska hranila so dušik, fosfor in kalij v živinskih in rudninskih gnojilih, v blatu čistilnih naprav in v kompostu.
7. Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica.
Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali brez stelje, z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove.
8. Tla so po teksturi lahka, srednje težka in težka. Lahka tla so peščena, peščeno- ilovnata in ilovnato-peščena. Srednje težka tla so peščeno-glinasto-ilovnata, glinasto-ilovnata, ilovnata, meljasto-ilovnata in meljasta. Težka tla so meljasto-glinasto-ilovnata, meljasto-glinasta, peščeno-glinasta in glinasta.
9. Zelena odeja je naravno ali sejano travinje ter njive s celoletno pokrovnostjo oziroma strnjeno rastlinsko odejo.
10. Začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo ali ob setvi oziroma saditvi rastlin.
11. Dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin.
12. Fitofarmacevtska sredstva so vsa sredstva, ki se uporabljajo:
(a) za varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in neparazitskimi dejavniki;
(b) za varstvo pridelkov in proizvodov pred škodljivimi organizmi;
(c) za odvračanje škodljivih organizmov;
(d) za regulacijo rasti gojenih rastlin;
(e) za preprečevanje kaljenja rastlinskih pridelkov;
(f) kot dodatki sredstvom, navedenih v podtočkah (a) do (e) te točke, za povečanje njihove učinkovitosti ali spremembo njihovih lastnosti;
(g) za neselektivno uničevanje rastlin;
(h) za povečanje odpornosti gojenih rastlin proti škodljivim organizmom, pri čemer ne ogrožajo okolja ter zdravja ljudi in živali;
(i) sredstva za privabljanje in spremljanje navzočnosti in številčnosti škodljivih organizmov.
13. Integralno varstvo rastlin je izvajanje vseh znanih ukrepov in postopkov s področja biologije, biotehnologije, žlahtnjenje in pridelovanja rastlin, ki omogočajo minimalno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer so škode, ki jih povzročajo škodljivi organizmi, na ekonomsko sprejemljivem nivoju.
14. Rudninska gnojila so industrijsko pridobljene anorganske spojine, katerih glavne sestavine so eno ali več rastlinam potrebnih hranil (N, P, K, Ca, Mg...).
15. Integrirana agrotehnika je celotni pristop k izvajanju ukrepov na kmetiji, ki temelji na uravnoteženem kroženju snovi – gnojenju na podlagi analize tal in potreb rastlin, ohranjanju in povečanju rodovitnosti tal, kolobarju, izbiri odpornih kultivarjev in do okolja prijaznih načinov pridelave, z minimalno uporabo kemično sintetičnih sredstev.
16. Agrotehnični ukrepi so vsi ukrepi potrebni za pridelavo kulturnih rastlin; obdelava tal, gnojenje, varstvo rastlin, namakanje in spravilo pridelka.
17. Kemično sintetična sredstva so industrijsko pridobljene anorganske in organske spojine.

Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev morajo ravnati v skladu z določili 46. in 47. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) in v skladu z določili odločbe o prepovedi prometa in uporabe strupenih substanc in iz njih izdelanih preparatov, ki se uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva (Uradni list RS, št. 29/96 in 35/97).
Preglednica 1: Prepovedi in omejitve uporabe fitofarmacevtskih sredstev na posameznih vodovarstvenih pasovih.

V širšem varstvenem pasu je dovoljena le uporaba okolju primernejših fitofarmacevtskih sredstev in fitofarmacevtskih sredstev, ki niso označeni s prepovedjo ali omejitvami uporabe na vodovarstenih območjih, katere potrdi služba za varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zagotovljena mora biti strokovna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki temelji na osnovi priporočil in prognoze specialistov za varstvo rastlin – integralno varstvo rastlin.

Letni vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ne sme presegati mejnih vrednosti določenih z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96).
Vnos dušika pri gnojenju z živinskimi in rudninskimi gnojili ter kompostom z neomejeno uporabo je prepovedan v časovnih obdobjih, določenih v preglednici 2.
Preglednica 2: Prepovedi vnosa dušika v tla na posameznih vodovarstvenih pasovih v posameznih časovnih obdobjih

Odmerki gnojnice, gnojevke in drugih dušičnih gnojil od žetve do začetka prepovedi ne smejo presegati 40 kg N/ha.

Preglednica 3: Prepovedi in omejitve namakanja na posameznih vodovarstvenih pasovih

Na zemljiščih na vodovarstvenih območjih se tla sme namakati le na podlagi dovoljenja pristojnih organov. Čas in količina vode za namakanje se določi na podlagi vlažnosti tal in poljske kapacitete tal za vodo. Norma zalivanja ne sme biti večja od 20 mm na lahkih tleh in 30 mm na srednje težkih tleh.

Na ožjem varstvenem pasu znotraj zagrajenega območja je prepovedan vnos mineralnih in organskih snovi v tla ter prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev in namakanje. Zemljišče se vzdržuje z 2- do 3-kratno košnjo na leto.

V coni II je dovoljena kmetijska raba tal pod naslednjimi pogoji:
Tla morajo biti celo leto pokrita z zeleno odejo ali z gozdom. Uporaba dušičnih in dušik vsebujočih mineralnih in živinskih ali drugih organskih gnojil ni dovoljena. Dovoljeno je le PK gnojenje – v skladu z gnojilnim načrtom in največ 10 ton zrelega hlevskega gnoja/ha/leto. Dovoljeno je kmetovanje v skladu s smernicami (IFOAM) in pravili za ekološko kmetovanje (Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji, odredbe EGS 2092/91, smernice Demeter, Ernte).

Vnos nevarnih snovi v tla je prepovedan. Letni vnos dušika ne sme presegati mejnih vrednosti glede na vrsto kulture, določenih v preglednici 4.
Preglednica 4: Mejne vrednosti vnosa dušika na površine tal kmetijskih zemljišč, v katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom manjša ali enaka 30 kg/ha

Osnovno gnojenje se opravi na podlagi potreb glede na preskrbljenost tal s hranili, katera se s kemično analizo tal ugotavlja enkrat v kolobarju.
Gnojenje z dušikom in dognojevanje opravljajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč na podlagi EUF ali Nmin analize tal ali talnega ali rastlinskega nitratnega testa.
Maksimalni enkratni odmerki ne smejo presegati 60 kg/ha čistega dušika. Zaradi velike propustnosti tal je potrebno dognojevanje poljščin opraviti večkrat z manjšimi odmerki dušika in na podlagi analize dušika v tleh ali v rastlini.
Osnovno gnojenje ozimnih žit in drugih ozimnin z dušikom je dovoljeno le v primeru pomanjkanja dušika (manj kot 40 kg/ha Nmin).

Zaoravanje žetvenih ostankov – slame in koruznice opravijo lastniki oziroma uporabniki brez dodajanja mineralnega dušika. Živinska gnojila lahko lastniki oziroma uporabniki vnašajo v tla skupaj s slamo do 15. oktobra, vendar odmerek ne sme presegati 40 kg /ha dušika.

Z njivskimi površinami je potrebno gospodariti tako, da bodo čim krajši čas brez posevka. Njive zasejane z vmesnimi, naknadnimi in prezimnimi dosevki, brez detelj, naj ostanejo nepreorane čez zimo.
Sadovnjaki, vinogradi in drugi trajni nasadi morajo biti zatravljeni.

Za rabo zemljišč na III. B varstvenem pasu veljajo splošni omejitveni ukrepi, ki temeljijo na določilih Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
Letni vnos nevarnih snovi v tla ne sme presegati mejnih vrednosti iz 3. člena citirane uredbe; vnos komposta z neomejeno uporabo je dovoljen na podlagi dovoljenja iz 11. člena iste uredbe.
Obremenitev tal enega hektarja kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati mejnih vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil, določenih v 4. členu iste uredbe. Te mejne vrednosti so prikazane v preglednici 5.
Preglednica 5: Mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil z živinskimi gnojili

-------------------------------------------------------------
rastlinsko hranilo               mejna vrednost letnega vnosa        
                                 v kg/ha
dušik (N)                        210
fosfor izražen kot P2O5          120
kalij izražen kot K2O            300
-------------------------------------------------------------

Kmetje in kmetijske organizacije lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča z živinskimi gnojili v skladu s 6., 7. in 8. členom iste uredbe in v časovnem obdobju navedenem v preglednici 2 tega pravilnika.
Za varovanje tal in talne vode ter preprečevanje spiranja nevarnih snovi in rastlinskih hranil v podtalje je potrebno občasno spremljati vsebnosti nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tleh in vnos snovi z agrotehničnimi ukrepi.
Fitofarmacevtska sredstva se morajo uporabljati v skladu z določili 46. in 47. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94). Nevarne snovi v tleh ne smejo presegati mejnih vrednosti določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96).

Lastniki ali uporabniki zemljišč na vodovarstvenem območju v coni II. in coni III. A vodijo evidenco o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Evidenca mora vsebovati podatke o:
– parceli: številka in velikost parcele in k.o.,
– agrotehničnih ukrepih: datum vnosa snovi v tla in rastline, vrsta snovi, mineralnega in živinskega gnojila in količina na površino, vrsta in količina fitofarmacevtskih sredstev, parametri in količina vode za namakanje,
– vrsta kulture, datum setve in datum spravila.
Evidenca se vodi v obliki vezane knjige (zvezka) z oštevilčenimi stranmi. Knjigo se hrani za obdobje 5 let.

Strokovno pomoč pri izvajanju tehnologije pridelave z omejenimi ukrepi nudi kmetijska svetovalna služba z:
– nasveti, predavanji, tečaji, demonstracijskimi poskusi in prikazi ter z individualnim svetovanjem,
– izdelavo gnojilnih in škropilnih načrtov,
– pri vzorčenju in analizah tal (Al, EUF, Nmin),
– opravlja terenske meritve dušika v tleh, gnojevki in rastlinah.

Vsako leto se podrobno preveri gospodarjenje v skladu s pravilnikom na najmanj 15% površin vodovarstvenega območja.
Zaradi kontrole gnojenja z dušikom in preprečevanja izpiranja nitratov v pitno vodo se po potrebi opravi analiza tal na vsebnost mineralnega dušika – Nmin analiza tal ali talni nitratni test. Vzorčenje za kontrolo dušika v tleh se opravi izven vegetacije (1. november – 15. december). Vsebnost v tleh ne sme presegati 50 kg čistega dušika na hektar.
Na kmetijskih zemljiščih vodovarstvenega območja se postavi 5 poljskih lizimetrov za merjenje vsebnosti nevarnih snovi in rastlinskih hranil v odcednih vodah. Lizimetri se postavijo na različnih tipih tal in načinih rabe zemljišč in so osnova za spremljanje in preverjanje vnosa nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
Vzorčenje in analizo opravi pooblaščena strokovna služba po naročilu in v skladu z dogovorom upravljavca vodovoda.

Lastniki oziroma uporabniki zemljišč v širšem varstvenem pasu – cona III. B ne vodijo evidence. Nadzoruje se gnojenje v skladu z določili 3. člena tega pravilnika in z določili uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).

Lastniki oziroma uporabniki, katerih zemljišča se nahajajo na vodovarstvenem območju v coni II. in coni III. A, so zaradi zmanjšane intenzivnosti izrabe tal upravičeni do nadomestila izpadlega dohodka.
Nadomestilo za izpad dohodka povrne lastnikom oziroma uporabnikom zemljišč upravljavec vodovoda.

V izračunu višine odškodnine je upoštevan povprečni izpad dohodka od pridelka v klasičnem kolobarju (pšenica, koruza, sladkorna pesa in krompir v enakih deležih), na osnovi kalkulacij iz Kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji za leto 1998. Višino odškodnine izračuna kmetijska svetovalna služba.

Za leto 1998 znaša nadomestilo:

------------------------------------------------------------------
                       njiva                     travnik
------------------------------------------------------------------
Ožji varstveni pas
cona II                50.000,00 SIT/ha          30.000,00 SIT/ha
širši varstveni pas
cona III. A            25.000,00 SIT/ha          15.000,00 SIT/ha
------------------------------------------------------------------

Vsako leto se opravi korekcija višine nadomestila na podlagi korekcijskega faktorja za izračun katastrskega dohodka.

Nadomestila za izpad proizvodnje in dohodka na zemljiščih vodovarstvenega območja v coni II. in III. A uveljavljajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Upravičenci do nadomestil so le tisti lastniki oziroma uporabniki zemljišč, pri katerih ob nadzoru niso bila ugotovljena odstopanja od pravilnika in pri kontroli vsebnosti rezidualnega dušika v tleh vsebnost 50 kg N/ha ni bila presežena.
Izplačilo se izvrši konec koledarskega leta, vsako leto v mesecu decembru.

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja upravljavec vodovoda in v skladu z določili 16. člena uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in 57. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št 82/94), inšpektorji pristojni za kmetijstvo, inšpektorji pristojni za varstvo okolja in inšpektorji pristojni za zdravstveno varstvo prebivalstva.

Za kršitve posameznih členov se uporabljajo kazenske določbe uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96), zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) in odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

Občine Tišina
Alojz Flegar l. r.