Na podlagi šeste alinee prvega odstavka 13. člena zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/00) je upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije na predlog predsedstva stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, na seji dne 20. 4. 2000 sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 63/93 in 61/95)
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E P R A V I L N I K A
o postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije
1. člen
V pravilniku o postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 63/93 in 61/95) se naslov pravilnika spremeni tako, da glasi:
Pravilnik o arbitražnem postopku pred stalno arbitražo pri GZS
2. člen
Dopolnitev arbitražne klavzule:
V tretji vrsti se besedilo “bo reševal“ nadomesti z besedilom “dokončno rešil“ in za besedo “pravilnika“ vnese besedilo “o arbitražnem“.
Za tretjo točko se doda nova četrta točka, ki glasi:
Pooblaščenec za imenovanje je.............
3. člen
V prvem odstavku 1. člena se beseda “organizacija“ nadomesti z besedo “institucija“.
4. člen
V 1. točki 2. člena se beseda “razsodišče“ nadomesti z besedo “Stalna arbitraža“ in v nadaljevanju vnese besedilo “je skrajšano ime za stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije.“
5. člen
13. člen se spremeni tako, da glasi:
Vročanje
Če se stranke ne dogovorijo drugače se za vsako pisanje šteje, da je bilo prejeto, če je bilo naslovniku vročeno osebno na sedežu stalne arbitraže, ali po pošti s priporočenim pismom s povratnico v njegovem prebivališču, na sedežu ali na naslovu za obveščanje po pošti.
Če vročitve po pošti ni bilo mogoče opraviti po prvem odstavku tega člena niti po razumnih poizvedbah, se bo pisanje štelo za prejeto, če je bilo poslano na naslovnikov zadnji znani naslov, ki ga je navedla stranka, pod pogojem, da je na pošiljki poslani s priporočenim pismom s povratnico ali z drugimi sredstvi izkazan poskus vročitve.
Pisanje se šteje za prejeto tistega dne, ko je bilo vročeno naslovniku na način opisan v prvem in drugem odstavku tega člena.
Če naslovnik zavrne sprejem pisanja, se šteje, da je vročitev opravljena, če je na vročilnici izkazan datum zavrnitve sprejema in podpis vročevalca.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, razen če stranka ni izrecno pisno zahtevala kaj drugega.
6. člen
V drugem poglavju pravilnika se členi od 15. do 21. nadomestijo z novimi členi od 15. do 25., ki glasijo:
»Sestava senata
15. člen
Spore lahko rešuje arbiter posameznik ali arbitražni senat, sestavljen iz treh članov.
Za arbitra je lahko imenovana oseba s stalne liste arbitrov stalne arbitraže ali druga oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika.
Za predsednika arbitražnega senata ali arbitra posameznika je mogoče imenovati samo arbitra izmed oseb s stalne liste arbitrov stalne arbitraže.
Imenovani arbiter mora v roku 10 dni od prejema obvestila o imenovanju posredovati stalni arbitraži pisno izjavo, da sprejema funkcijo arbitra.
Imenovanje arbitra posameznika v domačih sporih
16. člen
Arbiter posameznik rešuje spore o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 25.000 EUR, razen če se stranki dogovorita drugače.
Če stranki nista soglasni glede arbitra posameznika, ga imenuje predsednik stalne arbitraže.
Imenovanje arbitražnega senata v domačih sporih
17. člen
Če vrednost spora presega 25.000 EUR, se imenuje arbitražni senat, razen če se stranki dogovorita drugače.
Če se stranki dogovorita, da bo spor reševal arbitražni senat, tožeča stranka imenuje arbitra v tožbi, tožena stranka pa najkasneje v odgovoru na tožbo. Imenovana arbitra imenujeta predsednika senata v 10 dneh od prejema obvestila o imenovanju, drugače ga imenuje predsednik stalne arbitraže.
Če ena ali obe stranki ne imenujeta arbitrov v roku, določenem v drugem odstavku, ju imenuje predsednik stalne arbitraže.
Imenovanje senata v sporih z mednarodnim elementom
18. člen
V sporih z mednarodnim elementom odloča arbitražni senat ne glede na vrednost spora, razen če sta se stranki dogovorili, da bo spor reševal arbiter posameznik.
Tožeča stranka imenuje arbitra v tožbi, tožena stranka pa najkasneje v odgovoru na tožbo. Imenovana arbitra imenujeta predsednika arbitražnega senata v 30 dneh od prejema obvestila o imenovanju.
Če ena ali obe stranki ne imenujeta arbitrov ali če imenovana arbitra ne imenujeta predsednika senata v rokih, določenih v drugem odstavku tega člena, jih imenuje pooblaščenec za imenovanje.
Če sta se stranki dogovorili, da bo spor reševal arbiter posameznik in se ne moreta sporazumeti glede njegovega imenovanja, ga imenuje pooblaščenec za imenovanje.
Imenovanje skupnega arbitra v primeru sosporništva
19. člen
Če je v sporu, v katerem je na strani tožeče stranke ali tožene stranke udeleženih več strank, ki se ne morejo sporazumeti o skupnem arbitru, ga imenuje predsednik stalne arbitraže.
V sporih z mednarodnim elementom v primeru, ko se stranke ne morejo sporazumeti o skupnem arbitru, le-tega imenuje pooblaščenec za imenovanje.
Pooblaščenec za imenovanje
20. člen
Stranke lahko sporazumno določijo pooblaščenca za imenovanje.
Če se stranke niso v razumnem roku sporazumele o pooblaščencu za imenovanje, ali v primeru, če pooblaščenec zavrne funkcijo, ki mu je bila zaupana, nastopi kot pooblaščenec za imenovanje predsednik stalne arbitraže.
Izločitev arbitrov
21. člen
Izločitev arbitra je mogoče zahtevati, če obstajajo okoliščine, ki povzročajo upravičen dvom o njegovi nepristranosti ali neodvisnosti.
Stranka lahko zahteva izločitev arbitra, ki ga je sama imenovala, samo iz razlogov, za katere je izvedela po opravljenem imenovanju.
Zahtevo za izločitev arbitra mora stranka poslati sekretarju stalne arbitraže v 15 dneh od dneva, ko je prejela obvestilo o imenovanju, oziroma od dneva, ko je izvedela za razlog za izločitev, če je zanj izvedela kasneje.
O zahtevi za izločitev mora sekretar obvestiti obe stranki in arbitra, ki naj se izloči, in jih pozvati, naj se o izločitvi izjavijo.
Če se druga stranka z izločitvijo ne strinja ali se arbiter, katerega izločitev se zahteva, ne umakne s svoje funkcije, o izločitvi odloči predsedstvo stalne arbitraže. Odločitev predsedstva je dokončna.
Če predsedstvo ugodi zahtevi za izločitev, je treba nadomestnega arbitra imenovati po pravilih, ki v tem pravilniku veljajo za imenovanje arbitrov.
Če se arbiter umakne s svoje funkcije ali če se druga stranka strinja z njegovo izločitvijo, to ne pomeni podlage za obstoj razlogov za izločitev.
Neopravljanje ali nezmožnost opravljanja funkcije arbitra
22. člen
Predsedstvo stalne arbitraže lahko na predlog stranke ali izjemoma po lasti pobudi odloči o prenehanju mandata arbitru, če arbiter ne opravlja svoje dolžnosti ali če arbiter zaradi pravnih ali dejanskih razlogov ne more opravljati svoje funkcije.
Šteje se, da arbiter ne opravlja svoje dolžnosti:
– če je arbiter kršil svoje dolžnosti ali s svojim ravnanjem škodil ugledu stalne arbitraže;
– če je s svojim delom pri reševanju zadevnega spora pokazal, da ni sposoben opravljati funkcije arbitra;
– če ni izpolnjeval svojih dolžnosti v skladu s tem pravilnikom in etičnim kodeksom o delu arbitrov in če se ni držal s tem pravilnikom določenih rokov in je s tem nepotrebno zavlačeval postopek.
Za odločanje o prenehanju mandata arbitru se smiselno uporabljajo določbe postopka za izločitev iz 21. člena, razen določbe o roku za vložitev zahteve za izločitev.
Odločitev predsedstva je dokončna.
Zamenjava arbitrov
23. člen
Nadomestni arbiter se imenuje v naslednjih primerih:
– če arbiter med arbitražnim postopkom umre;
– če arbiter poda pisno izjavo o odstopu;
– če arbitru mandat preneha na podlagi 21. ali 22. člena tega pravilnika;
– če arbitru mandat preneha zaradi odpoklica na podlagi sporazuma strank ali na kakšen drug način.
Za imenovanje nadomestnega arbitra se smiselno uporabljajo določbe 15., 16., 17., 18., 19. in 20. člena tega pravilnika, s katerimi se ureja imenovanje arbitra.
Ponovitev obravnave ob zamenjavi arbitra
24. člen
Če se iz kateregakoli razloga spremeni sestava arbitražnega senata, se mora obravnava začeti znova. Arbitražni senat lahko potem, ko so se stranke o tem izjavile, odloči, da se posamezna procesna dejanja ne opravijo znova, temveč se preberejo zapisniki o njihovem poteku.
Stalna lista arbitrov
25. člen
Stalna arbitraža ima stalno listo domačih in stalno listo tujih arbitrov.
Način imenovanja arbitrov na stalno listo arbitrov in mandat arbitrov je določen s pravilnikom o organizaciji stalne arbitraže.
Na vsaki od obeh stalnih list mora biti najmanj 40 arbitrov.«
7. člen
V prvem odstavku 24. člena se za točko c) doda nova točka d), ki glasi:
d) vrednost spora, če se zahtevek ne glasi na denarno terjatev;
Dosedanja točka d) postane točka e), dosedanja točka e) postane točka f).
Točka g) se spremeni tako, da glasi:
g) izjavo o imenovanju arbitra (priimek, ime in naslov arbitra) oziroma predlog o izbiri arbitra posameznika.
Doda se nov tretji odstavek, ki glasi:
Če tožba ne vsebuje vseh elementov iz prvega odstavka, sekretar stalne arbitraže pozove tožečo stranko, da jo v roku 15 dni dopolni ali popravi.
8. člen
V 25. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi:
V sporih z mednarodnim elementom je rok za odgovor na tožbo in imenovanje arbitra 30 dni.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti.
V tretjem odstavku se za številko “1.“ vnese veznik “in“ ter številka “2.“
9. člen
V 26. členu se doda nov drugi odstavek:
Za nasprotno tožbo se smiselno uporablja določba 24. člena tega pravilnika.
10. člen
V 27. členu se črta drugi odstavek.
11. člen
V drugem odstavku 28. člena se črta beseda “Arbitražni“.
12. člen
32. člen se spremeni tako, da glasi:
“Sredstva zavarovanja
Na predlog tožeče stranke lahko senat s sklepom naloži toženi stranki izvedbo ustreznega ukrepa v zavarovanje izvršitve bodoče arbitražne odločbe.
Sklep iz prvega odstavka tega člena nima učinka arbitražne odločbe.
Če stranka zahteva izdajo začasne odredbe ali drugega sredstva zavarovanja po pravilih zakona o izvršbi in zavarovanju pred sodiščem, to ni nezdružljivo z arbitražnim sporazumom, niti se ne šteje kot odrek temu sporazumu.“
13. člen
V 33. členu se doda nov tretji odstavek, ki glasi:
O izdaji sklepa iz prvega odstavka 32. člena odloča senat.
14. člen
Tretji odstavek 34. člena se spremeni tako, da glasi:
Arbitri podpišejo izvirnik arbitražne odločbe in vse prepise ter navedejo datum in kraj izdaje. Arbitražna odločba velja tudi tedaj, kadar je kakšen arbiter noče podpisati, če jo je podpisala večina arbitrov senata in je na odločbi ugotovila, da je arbiter zavrnil podpis.
15. člen
V prvem odstavku 35. člena se črta besedilo “s prisilnimi predpisi in moralo“ in vnese besedilo: “z javnim redom Republike Slovenije“.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki glasi:
Če se tožeča stranka do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, izda senat arbitražno odločbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne.
Sedanji tretji odstavek postane četrti, v katerem se za besedo “poravnave“ vnese besedilo “ali na podlagi odpovedi zahtevka“.
16. člen
Določbe 38. do 41. člena V. poglavja – POSREDOVALNI POSTOPEK se črtajo.
17. člen
V tretjem odstavku 43. člena se besedilo “6 mesecev“ nadomesti z besedilom: “2 mesecev“.
18. člen
V zadnjem odstavku 46. člena se namesto pike vnese vejica in doda naslednje besedilo: “razen, če ni drugače določeno s pravilnikom o posredovalnem postopku.“
19. člen
V drugem odstavku 48. člena se črta naslednje besedilo: “razen tistih določb, ki se nanašajo na organizacijo stalne arbitraže.“
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Spremembe pravilnika se uporabljajo za vse arbitražne postopke, v katerih je bila tožba vložena po njihovi uveljavitvi, razen če katera od strank izrecno zahteva, naj se za postopek uporabljajo pravila, ki so veljala v času sklenitve arbitražnega sporazuma.
21. člen
Spremembe pravilnika začnejo veljati v roku osmih dni od dneva, ko jih sprejme upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije.
Predsedstvo
stalne arbitraže pri GZS
predsednik
prof. dr. Krešo Puharič l. r.
Upravni odbor
GZS
predsednik
Jožko Čuk l. r.
