Na podlagi šeste alinee prvega odstavka 13. člena zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/00) je upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije na predlog predsedstva stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, na seji dne 20. 4. 2000 sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 63/93, 61/95 in 49/00), ki glasi
P R A V I L N I K
o arbitražnem postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije
(Uradni list RS, št. 63/93, spremembe in dopolnitve 61/95 in 49/00)
(prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Stalna arbitraža je samostojna in neodvisna institucija, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Notranja organizacija stalne arbitraže je urejena s pravilnikom, ki ga sprejme pristojni organ Gospodarske zbornice Slovenije.
Uporabljeni izrazi
2. člen
Pomen izrazov uporabljenih v tem pravilniku je naslednji:
1. “stalna arbitraža“ je skrajšano ime za stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije;
2. “senat“ je arbitražni senat, sestavljen iz treh arbitrov ali arbiter posameznik;
3. “arbitražni sporazum“ je pisna arbitražna klavzula, ki je del glavne pogodbe ali samostojni sporazum o pristojnosti stalne arbitraže;
4. “arbitražna odločba“ je odločitev senata o predmetu spora.
Pristojnost
3. člen
Določbe tega pravilnika se uporabljajo za spore, za katere je bila dogovorjena pristojnost stalne arbitraže in ki izhajajo iz pravic, s katerimi stranke prosto razpolagajo, če za te spore ni določena izključna pristojnost sodišča.
Uporaba pravilnika
4. člen
Določbe tega pravilnika veljajo za domače spore in za spore z mednarodnim elementom, če ni glede posameznih vprašanj v tem pravilniku drugače določeno.
Arbitražni sporazum
5. člen
Arbitražni sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki in se lahko sklene za določen spor ali za bodoče spore iz določenega pravnega razmerja.
Arbitražni sporazum je sklenjen v pisni obliki tudi z izmenjavo pisem, telegramov, teleksov ali drugih telekomunikacijskih sredstev, ki omogočajo pisni dokaz o sklenjenem sporazumu.
Arbitražni sporazum je veljavno sklenjen tudi tedaj, če je določba o pristojnosti stalne arbitraže vključena v splošne pogoje za sklenitev pravnega posla.
Da je arbitražni sporazum sklenjen, se šteje tudi tedaj, če je sklenjen z izmenjavo tožbe, v kateri tožnik zatrjuje, da je bil sklenjen pisni sporazum, in odgovora na tožbo, v katerem toženec tega ne zanika.
Učinek sporazuma o arbitraži
6. člen
Če sta se stranki dogovorili, da spor predložita stalni arbitraži, se šteje, da sta pristali na uporabo določil tega pravilnika, razen če sta se o posameznih vprašanjih sporazumeli drugače.
Posamezna določila tega pravilnika se ne uporabljajo, če so v nasprotju s pravom, ki se uporablja za postopek in ga stranki z dogovorom ne moreta spremeniti.
Odrek pravilom
7. člen
Da se je stranka odrekla pravici do ugovora zaradi kršitve tega pravilnika, se šteje, če je vedela, da kdo ni ravnal v skladu z njim, pa je kljub temu še naprej sodelovala v postopku, ne da bi zaradi te kršitve takoj ugovarjala.
Pasivnost stranke
8. člen
Če katera od strank noče sodelovati v postopku pred stalno arbitražo, izpolnjeni pa so vsi pogoji, ki jih določa ta pravilnik, se postopek nadaljuje brez njenega sodelovanja.
Ugovor pristojnosti
9. člen
V ugovoru o nepristojnosti stalne arbitraže lahko stranka ugovarja tudi neobstoj ali neveljavnost arbitražnega sporazuma.
Stranka lahko uveljavlja ugovore iz prvega odstavka najkasneje v odgovoru na tožbo, če gre za nasprotno tožbo, pa v odgovoru na nasprotno tožbo.
Če stranka uveljavlja ugovore iz prvega in drugega odstavka pred konstituiranjem senata, o njih odloči sekretar stalne arbitraže. Stranka lahko sklepu ugovarja v 8 dneh po njegovem prejemu. O ugovoru dokončno odloča predsedstvo stalne arbitraže.
Po konstituiranju senata o vseh ugovorih odloča senat, in sicer s posebnim sklepom ali pa odločitev vključi v razsodbo.
Ugovor, da arbitražni senat prekoračuje meje svoje naloge, mora stranka podati takoj, ko ta pokaže tak namen, t. j. takoj, ko začne obravnavati predmet, za katerega stranka meni, da presega njegova pooblastila.
Kadar je arbitražni sporazum del pogodbe, neveljavnost pogodbe ne vpliva na veljavnost arbitražnega sporazuma.
Če je stalna arbitraža sklenila, da ni pristojna, mora vse nastale stroške poravnati stranka, ki je sprožila postopek.
Merodajno pravo
10. člen
V sporih z mednarodnim elementom senat uporabi pravo, ki sta ga stranki določili kot merodajno za vsebino spora. Če stranki tega nista določili, senat uporabi pravo v skladu s kolizijskimi pravili, katerih uporabo šteje za primerno.
Senat odloča po pravičnosti (kot “amiable compositeur“ ali “ex aequo et bono“) samo, če sta ga stranki za to izrecno pooblastili in če pravo, ki velja za arbitražni postopek, to dopušča.
Kraj arbitražnega postopka
11. člen
Če se stranki ne dogovorita za drug kraj na območju Republike Slovenije, se za kraj arbitražnega postopka šteje sedež stalne arbitraže.
Ne glede na določbo prvega odstavka lahko senat, upoštevaje okoliščine primera, odloči, da se posamezna procesna dejanja opravijo zunaj sedeža stalne arbitraže.
Jezik arbitražnega postopka
12. člen
V sporih z mednarodnim elementom mora senat v primeru, da se stranki nista o tem sporazumeli, takoj po konstituiranju določiti, v katerem jeziku bo tekel postopek.
Senat lahko odloči, da se posamezni dokazi uporabijo, čeprav so v jeziku, ki ni jezik postopka, če to glede na okoliščine šteje za primerno.
Vročanje
13. člen
Če se stranke ne dogovorijo drugače se za vsako pisanje šteje, da je bilo prejeto, če je bilo naslovniku vročeno osebno na sedežu stalne arbitraže, ali po pošti s priporočenim pismom s povratnico v njegovem prebivališču, na sedežu ali na naslovu za obveščanje po pošti.
Če vročitve po pošti ni bilo mogoče opraviti po prvem odstavku tega člena niti po razumnih poizvedbah, se bo pisanje štelo za prejeto, če je bilo poslano na naslovnikov zadnji znani naslov, ki ga je navedla stranka, pod pogojem, da je na pošiljki poslani s priporočenim pismom s povratnico ali z drugimi sredstvi izkazan poskus vročitve.
Pisanje se šteje za prejeto tistega dne, ko je bilo vročeno naslovniku na način opisan v prvem in drugem odstavku tega člena.
Če naslovnik zavrne sprejem pisanja, se šteje, da je vročitev opravljena, če je na vročilnici izkazan datum zavrnitve sprejema in podpis vročevalca.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, razen če stranka ni izrecno pisno zahtevala kaj drugega.
II. ARBITRI
Splošno
14. člen
Za arbitra je lahko imenovana oseba, ki ima posebno znanje in izkušnje s pravnega, ekonomskega ali drugega ustreznega področja.
Vsak imenovani arbiter mora biti in ostati neodvisen od strank v postopku.
Oseba, ki je predlagana za arbitra, mora takoj obvestiti vse tiste, ki zaradi njenega možnega imenovanja stopijo z njo v stik, o vseh okoliščinah, ki bi lahko povzročile upravičen dvom o njeni nepristranosti in neodvisnosti.
Arbiter, ki je že imenovan, mora o teh okoliščinah obvestiti stranki in sekretarja stalne arbitraže.
Sestava senata
15. člen
Spore lahko rešuje arbiter posameznik ali arbitražni senat, sestavljen iz treh članov.
Za arbitra je lahko imenovana oseba s stalne liste arbitrov stalne arbitraže ali druga oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika.
Za predsednika arbitražnega senata ali arbitra posameznika je mogoče imenovati samo arbitra izmed oseb s stalne liste arbitrov stalne arbitraže.
Imenovani arbiter mora v roku 10 dni od prejema obvestila o imenovanju posredovati stalni arbitraži pisno izjavo, da sprejema funkcijo arbitra.
Imenovanje arbitra posameznika v domačih sporih
16. člen
Arbiter posameznik rešuje spore o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 25.000 EUR, razen če se stranki dogovorita drugače.
Če stranki nista soglasni glede arbitra posameznika, ga imenuje predsednik stalne arbitraže.
Imenovanje arbitražnega senata v domačih sporih
17. člen
Če vrednost spora presega 25.000 EUR, se imenuje arbitražni senat, razen če se stranki dogovorita drugače.
Če se stranki dogovorita, da bo spor reševal arbitražni senat, tožeča stranka imenuje arbitra v tožbi, tožena stranka pa najkasneje v odgovoru na tožbo. Imenovana arbitra imenujeta predsednika senata v 10 dneh od prejema obvestila o imenovanju, drugače ga imenuje predsednik stalne arbitraže.
Če ena ali obe stranki ne imenujeta arbitrov v roku, določenem v drugem odstavku, ju imenuje predsednik stalne arbitraže.
Imenovanje senata v sporih z mednarodnim elementom
18. člen
V sporih z mednarodnim elementom odloča arbitražni senat ne glede na vrednost spora, razen če sta se stranki dogovorili, da bo spor reševal arbiter posameznik.
Tožeča stranka imenuje arbitra v tožbi, tožena stranka pa najkasneje v odgovoru na tožbo. Imenovana arbitra imenujeta predsednika arbitražnega senata v 30 dneh od prejema obvestila o imenovanju.
Če ena ali obe stranki ne imenujeta arbitrov ali če imenovana arbitra ne imenujeta predsednika senata v rokih, določenih v drugem odstavku tega člena, jih imenuje pooblaščenec za imenovanje.
Če sta se stranki dogovorili, da bo spor reševal arbiter posameznik in se ne moreta sporazumeti glede njegovega imenovanja, ga imenuje pooblaščenec za imenovanje.
Imenovanje skupnega arbitra v primeru sosporništva
19. člen
Če je v sporu, v katerem je na strani tožeče stranke ali tožene stranke udeleženih več strank, ki se ne morejo sporazumeti o skupnem arbitru, ga imenuje predsednik stalne arbitraže.
V sporih z mednarodnim elementom v primeru, ko se stranke ne morejo sporazumeti o skupnem arbitru, le-tega imenuje pooblaščenec za imenovanje.
Pooblaščenec za imenovanje
20. člen
Stranke lahko sporazumno določijo pooblaščenca za imenovanje.
Če se stranke niso v razumnem roku sporazumele o pooblaščencu za imenovanje, ali v primeru, če pooblaščenec zavrne funkcijo, ki mu je bila zaupana, nastopi kot pooblaščenec za imenovanje predsednik stalne arbitraže.
Izločitev arbitrov
21. člen
Izločitev arbitra je mogoče zahtevati, če obstajajo okoliščine, ki povzročajo upravičen dvom o njegovi nepristranosti ali neodvisnosti.
Stranka lahko zahteva izločitev arbitra, ki ga je sama imenovala, samo iz razlogov, za katere je izvedela po opravljenem imenovanju.
Zahtevo za izločitev arbitra mora stranka poslati sekretarju stalne arbitraže v 15 dneh od dneva, ko je prejela obvestilo o imenovanju, oziroma od dneva, ko je izvedela za razlog za izločitev, če je zanj izvedela kasneje.
O zahtevi za izločitev mora sekretar obvestiti obe stranki in arbitra, ki naj se izloči, in jih pozvati, naj se o izločitvi izjavijo.
Če se druga stranka z izločitvijo ne strinja ali se arbiter, katerega izločitev se zahteva, ne umakne s svoje funkcije, o izločitvi odloči predsedstvo stalne arbitraže. Odločitev predsedstva je dokončna.
Če predsedstvo ugodi zahtevi za izločitev, je treba nadomestnega arbitra imenovati po pravilih, ki v tem pravilniku veljajo za imenovanje arbitrov.
Če se arbiter umakne s svoje funkcije ali če se druga stranka strinja z njegovo izločitvijo, to ne pomeni podlage za obstoj razlogov za izločitev.
Neopravljanje ali nezmožnost opravljanja funkcije arbitra
22. člen
Predsedstvo stalne arbitraže lahko na predlog stranke ali izjemoma po lastni pobudi odloči o prenehanju mandata arbitru, če arbiter ne opravlja svoje dolžnosti ali če arbiter zaradi pravnih ali dejanskih razlogov ne more opravljati svoje funkcije.
Šteje se, da arbiter ne opravlja svoje dolžnosti:
– če je arbiter kršil svoje dolžnosti ali s svojim ravnanjem škodil ugledu stalne arbitraže;
– če je s svojim delom pri reševanju zadevnega spora pokazal, da ni sposoben opravljati funkcije arbitra;
– če ni izpolnjeval svojih dolžnosti v skladu s tem pravilnikom in etičnim kodeksom o delu arbitrov in če se ni držal s tem pravilnikom določenih rokov in je s tem nepotrebno zavlačeval postopek.
Za odločanje o prenehanju mandata arbitru se smiselno uporabljajo določbe postopka za izločitev iz 21. člena, razen določbe o roku za vložitev zahteve za izločitev.
Odločitev predsedstva je dokončna.
Zamenjava arbitrov
23. člen
Nadomestni arbiter se imenuje v naslednjih primerih:
– če arbiter med arbitražnim postopkom umre;
– če arbiter poda pisno izjavo o odstopu;
– če arbitru mandat preneha na podlagi 21. ali 22. člena tega pravilnika;
– če arbitru mandat preneha zaradi odpoklica na podlagi sporazuma strank ali na kakšen drug način.
Za imenovanje nadomestnega arbitra se smiselno uporabljajo določbe 15., 16., 17., 18., 19. in 20. člena tega pravilnika, s katerimi se ureja imenovanje arbitra.
Ponovitev obravnave ob zamenjavi arbitra
24. člen
Če se iz kateregakoli razloga spremeni sestava arbitražnega senata, se mora obravnava začeti znova. Arbitražni senat lahko potem, ko so se stranke o tem izjavile, odloči, da se posamezna procesna dejanja ne opravijo znova, temveč se preberejo zapisniki o njihovem poteku.
Stalna lista arbitrov
25. člen
Stalna arbitraža ima stalno listo domačih in stalno listo tujih arbitrov.
Način imenovanja arbitrov na stalno listo arbitrov in mandat arbitrov je določen s pravilnikom o organizaciji stalne arbitraže.
Na vsaki od obeh stalnih list mora biti najmanj 40 arbitrov.
III. ARBITRAŽNI POSTOPEK
Splošno
26. člen
Če s tem pravilnikom ni določeno drugače, lahko senat vodi postopek tako, kot šteje za primerno. Pri tem mora obravnavati obe stranki enako in jima dati v vseh fazah postopka vse možnosti uveljavljati svoje pravice in navajati svoja stališča.
Arbitražni senat praviloma odloči na podlagi ustne obravnave. Kadar nobena stranka ne zahteva obravnave, lahko arbitražni senat izda arbitražno odločbo brez nje, če oceni, da je mogoče odločiti na podlagi listin in drugega pisnega gradiva.
Vložitev tožbe
27. člen
Arbitražni postopek se začne s tožbo.
Postopek se začne tistega dne, ko stalna arbitraža prejme tožbo.
Tožba
28. člen
Tožba mora vsebovati:
a) zahtevo, da se spor predloži stalni arbitraži,
b) imena in naslove strank in njihovih morebitnih pooblaščencev,
c) določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev,
d) vrednost spora, če se zahtevek ne glasi na denarno terjatev,
e) dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, in dokaze za ugotovitev teh dejstev,
f) navedbo oziroma dokaz, da je bila dogovorjena pristojnost stalne arbitraže,
g) izjavo o imenovanju arbitra (priimek, ime in naslov arbitra) oziroma predlog o izbiri arbitra posameznika.
Tožbo in vse druge vloge, listine in dopise je treba stalni arbitraži dostaviti v potrebnem številu izvodov: za stalno arbitražo, nasprotno stranko in vsakega arbitra.
Če tožba ne vsebuje vseh elementov iz prvega odstavka, sekretar stalne arbitraže pozove tožečo stranko, naj jo v roku 15 dni dopolni ali popravi.
Vročitev tožbe in odgovor na tožbo
29. člen
Sekretar stalne arbitraže vroči tožbo toženi stranki in jo pozove, naj v 15 dneh od njenega prejema nanjo odgovori in imenuje arbitra.
V sporih z mednarodnim elementom je rok za odgovor na tožbo in imenovanje arbitra 30 dni.
Na predlog tožene stranke lahko sekretar stalne arbitraže rok iz prvega in drugega odstavka podaljša, če so za to upravičeni razlogi.
Če tožena stranka na tožbo ne odgovori ali udeležbo v postopku zavrne, se postopek nadaljuje po določbah tega pravilnika.
Nasprotna tožba
30. člen
Tožena stranka lahko vloži nasprotno tožbo ali uveljavlja ugovor zaradi pobotanja, če nasprotna tožba ali ugovor zaradi pobotanja izhajata iz pravnega razmerja, na katerega se nanaša arbitražni sporazum.
Za nasprotno tožbo se smiselno uporablja določba 28. člena tega pravilnika.
Združitev postopkov
31. člen
Če stranki v postopku vložita ena proti drugi samostojni tožbi iz različnih pravnih razmerij, v katerih sta se dogovorili za pristojnost arbitraže, odloča o združitvi do konstituiranja senata sekretar stalne arbitraže, po konstituiranju pa predsednik senata.
Sprememba tožbe
32. člen
Tožeča stranka lahko do konca ustne obravnave tožbo spremeni, če tako spremenjena ostaja v mejah arbitražnega sporazuma, razen če sta stranki možnost spremembe tožbe izključili z dogovorom po 34. členu tega pravilnika.
Senat ne dovoli spremembe tožbe, če oceni, da bi se zaradi spremembe postopek preveč zavlekel, ali če so za to drugi utemeljeni razlogi.
Pripravljalni postopek
33. člen
Ko je senat konstituiran, lahko stranki pozove, naj predložita listine ali druge dokaze, in določi rok za njihovo predložitev, ki pa ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 15 dni.
V sporih z mednarodnim elementom rok iz prvega odstavka ne sme biti krajši od 10 in ne daljši od 21 dni.
Dogovor o poteku postopka
34. člen
Preden senat začne obravnavati vsebino spora, lahko strankama predlaga pisni dogovor o poteku postopka in ga z njunim sodelovanjem oblikuje.
Dogovor iz prvega odstavka lahko poleg temeljnih podatkov o sporu (imena strank in arbitrov) vsebuje katerakoli vprašanja, o katerih se stranki lahko sporazumeta, zlasti pa vsa ali nekatera od naslednjih vprašanj:
– opredelitev spornih vprašanj in dejstev, ki jih je treba v postopku ugotoviti,
– določitev pravil postopka (način vodenja obravnave in pisanja zapisnika, način zaslišanja prič in morebitnih izvedencev, kraj in jezik postopka in izvedbe posameznih dokazov in podobno),
– dogovor o uporabi materialnega prava oziroma morebitno pooblastilo za razsojanje po pravičnosti.
Če dogovor iz prvega odstavka o posameznih vprašanjih določa drugače kot prvotni arbitražni sporazum, se ta dogovor šteje za spremembo arbitražnega sporazuma.
Če med strankama ni bilo mogoče doseči soglasja o eni ali več točkah predlaganega dogovora, to ne vpliva na nadaljnji postopek.
Dogovor podpišeta stranki in senat. Predsednik senata stranki opozori na pravne posledice podpisa dogovora.
Ustna obravnava
35. člen
Obravnava ni javna, če se stranki ne sporazumeta drugače.
O datumu, času in kraju obravnave morata biti stranki pravočasno obveščeni, najmanj pa 8 dni pred obravnavo. Vsaka stranka je dolžna storiti vse potrebno, da bo na obravnavi mogoče izvesti vse dokaze, ki jih je predlagala, ter zagotoviti prisotnost prič in izvedencev, ki jih je sama predlagala.
Če se stranki ne dogovorita drugače, arbitražni senat določi potek obravnave, način zasliševanja prič in izvedencev ter način pisanja zapisnika. Dokazi s pričanjem se lahko predložijo tudi v obliki podpisanih pisnih izjav.
Arbitražni senat presoja dopustnost, relevantnost, pomembnost in prepričljivost ponujenih dokazov, pri čemer upošteva, katera stranka nosi dokazno breme glede posameznega spornega dejstva.
Sredstva zavarovanja
36. člen
Na predlog tožeče stranke lahko senat s sklepom naloži toženi stranki izvedbo ustreznega ukrepa v zavarovanje izvršitve bodoče arbitražne odločbe.
Sklep iz prvega odstavka tega člena nima učinka arbitražne odločbe.
Če stranka zahteva izdajo začasne odredbe ali drugega sredstva zavarovanja po pravilih zakona o izvršbi in zavarovanju pred sodiščem, to ni nezdružljivo z arbitražnim sporazumom, niti se ne šteje kot odrek temu sporazumu.
IV. ARBITRAŽNA ODLOČBA
Arbitražna odločba in sklepi
37. člen
O glavni stvari odloči senat z arbitražno odločbo, ki se sprejme z večino glasov.
O procesnih vprašanjih in o stroških postopka odloča na naroku s sklepom senat, izven naroka pa s sklepom predsednik senata.
O izdaji sklepa iz prvega odstavka 36. člena odloča senat.
Oblika in učinek arbitražne odločbe
38. člen
Odločba mora biti izdana v pisni obliki.
Senat mora navesti razloge, na katerih temelji arbitražna odločba, razen če sta se stranki sporazumeli, da je ni potrebno obrazložiti.
Arbitri podpišejo izvirnik arbitražne odločbe in vse prepise ter navedejo datum in kraj izdaje. Arbitražna odločba velja tudi tedaj, kadar je kakšen arbiter noče podpisati, če jo je podpisala večina arbitrov senata in je na odločbi ugotovila, da je arbiter zavrnil podpis.
Senat mora strankama poslati arbitražno odločbo, ki so jo arbitri podpisali, najpozneje v 60 dneh po končani obravnavi. Če senat odloči, da bo arbitražno odločbo izdal brez obravnave, jo mora izdati v treh mesecih od vložitve tožbe.
Arbitražna odločba je dokončna in proti njej ni pritožbe.
Stranki morata arbitražno odločbo izvršiti brez odlašanja.
Poravnava ali drugi razlogi za končanje postopka
39. člen
Če se stranki pred sprejetjem arbitražne odločbe poravnata, izda senat sklep o končanju arbitražnega postopka in zapiše poravnavo v obliki arbitražne odločbe. Take arbitražne odločbe senat ni dolžan obrazložiti, sicer pa zanjo veljajo pravila tega poglavja o arbitražni odločbi. Senat lahko odkloni zapis poravnave v obliki arbitražne odločbe, če oceni, da je poravnava v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
Če tožnik tožbo umakne ali če postane pred sprejetjem arbitražne odločbe nadaljevanje postopka nepotrebno ali nemogoče zaradi kateregakoli razloga, ki ni omenjen v predhodnem odstavku, senat o tem obvesti stranki in ju pozove, naj se v roku 15 dni o tem izrečeta. Po poteku tega roka senat izda sklep o ustavitvi postopka, razen kadar katera od strank temu ugovarja iz upravičenih razlogov.
Če se tožeča stranka do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, izda senat arbitražno odločbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne.
Sklep o ustavitvi arbitražnega postopka oziroma arbitražno odločbo na podlagi poravnave ali na podlagi odpovedi zahtevka senat pošlje strankama.
Razlaga arbitražne odločbe
40. člen
Vsaka stranka lahko v 30 dneh po prejemu arbitražne odločbe zahteva, naj jo senat razloži.
Razlago mora senat dati pisno v 15 dneh po prejemu zahteve. Razlaga je del arbitražne odločbe in zanjo veljajo določbe 38. člena.
Dopolnilna arbitražna odločba
41. člen
Vsaka stranka lahko v 15 dneh po prejemu arbitražne odločbe zahteva, naj senat izda dopolnilno arbitražno odločbo o zahtevkih, ki so bili v arbitražnem postopku postavljeni, pa so bili v arbitražni odločbi izpuščeni.
Če senat ugotovi, da je zahteva po dopolnilni arbitražni odločbi utemeljena in je pomanjkljivost mogoče popraviti, ne da bi nadaljevali obravnavo ali dokazovanje, mora arbitražno odločbo dopolniti v 30 dneh po prejemu zahteve.
Za dopolnilno arbitražno odločbo veljajo določbe 38. člena.
V. STROŠKI POSTOPKA
42. člen
Stroški postopka so stroški strank in stroški arbitraže.
Vsaka stranka predhodno sama trpi stroške, ki jih ima zaradi arbitražnega postopka.
Stranke morajo pokriti stroške arbitraže, ki obsegajo:
– nagrade za člane senata, določene za vsakega arbitra posebej,
– potne in druge razumne stroške arbitrov,
– stroške potrebne za izvedbo dokazov,
– administrativne stroške stalne arbitraže.
43. člen
Tožnik ob vložitvi tožbe položi predujem za stroške in nagrade arbitrom ter administrativne stroške stalne arbitraže v znesku, ki ga v skladu s tem pravilnikom določi sekretar stalne arbitraže oziroma predsednik senata, če je že imenovan. Stranka, ki je imenovala arbitra tujca, mora sama založiti njegove stroške (potne in druge razumne stroške).
Dokler tožnik ne položi predujma, se arbitražni postopek ne nadaljuje.
Če tožeča stranka predujma ne plača v roku 2 mesecev, pošlje stalna arbitraža poziv za plačilo toženi stranki. Če tudi tožena stranka predujma ne plača v roku 1 meseca, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sklep o tem izda predsednik stalne arbitraže. Na posledice neplačila predujma je potrebno stranko posebej pisno opozoriti.
Stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, mora kriti stroške njegove izvedbe.
44. člen
Senat z arbitražno odločbo odloči, katera stranka mora drugi povrniti stroške arbitražnega postopka in v kakšnem obsegu, pri čemer upošteva načelo uspeha strank v postopku in druge bistvene okoliščine.
Stroške arbitra tujca, ki ga je imenovala stranka v domačem sporu, mora plačati ta stranka, ne glede na uspeh v postopku.
45. člen
Stalna arbitraža po izdaji arbitražne odločbe strankama da obračun prejetih pologov in jima vrne neporabljeni ostanek.
VI. TARIFA
46. člen
Merila za določitev višine nagrade arbitru posamezniku so:
-----------------------------------------------------------------
Vrednost spora Višina nagrade (v EUR)
(v EUR) osnova (C) + odstotek (D)
od (A) do (B) za vsoto nad (A)
-----------------------------------------------------------------
do 5.000 500
5.000 25.000 750 3
25.000 50.000 1.250 2,5
50.000 100.000 2.000 2
100.000 250.000 3.250 1,5
250.000 500.000 4.500 1
500.000 1,000.000 5.750 0,5
1,000.000 in več 8.200
-----------------------------------------------------------------
Vsi navedeni zneski so izraženi v valuti EUR in se pri izračunu nagrad preračunavajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Če gre za domače spore, se zneski nagrad iz prvega odstavka zmanjšajo za 20%, pri osnovi 5.750 za 25% in pri osnovi 8200 za 30%.
Zneski za nagrade senatu se povečajo dvakratno.
Če ne pride do meritornega odločanja, se zneski nagrad iz prvega odstavka ustrezno znižajo, in sicer:
– če se postopek konča iz procesnih razlogov pred glavno obravnavo tako, da se obračuna 25% nagrade,
– če se postopek konča z umikom zahtevka, odpovedjo zahtevku ali poravnavo pa tako, da se obračuna 80% nagrade.
Če gre za posebej zapleteno in strokovno zahtevno zadevo, pri kateri so potrebna posebna strokovna znanja, zbiranje informacij, proučevanje tujih pravnih ureditev ali posebej obsežnih dokazov, se lahko zneski iz prvega odstavka povečajo do 100%.
Ob določitvi višine predujma, ki se izračuna v višini predvidenih stroškov postopka, se stranki naloži še plačilo 15% od tega zneska, vendar ne manj od 250 EUR in ne več kot 2.500 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, za pokritje administrativnih stroškov arbitražnega postopka.
Vse obračunane nagrade in drugi stroški postopka se sproti vpisujejo v stroškovnik, ki je v spisu.
Določila tega pravilnika o stroških postopka se uporabljajo tudi za posredovalni postopek razen, če ni drugače določeno s pravilnikom o posredovalnem postopku.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Ta pravilnik se uporablja za vse arbitražne postopke, v katerih je bila tožba vložena po njegovi uveljavitvi, razen če katera od strank izrecno zahteva, naj se za postopek uporabljajo pravila, ki so veljala v času sklenitve arbitražnega sporazuma.
Za arbitražne postopke, v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo, se ta pravilnik lahko uporablja, če se stranki o tem izrecno sporazumeta.
48. člen
Ta pravilnik začne veljati v roku 8 dni od dneva, ko ga sprejme pristojni organ GZS.
Z dnem uveljavitve prenehata veljati pravilnik o organizaciji in postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 47/90, spremembe Uradni list RS, št. 17/92) in sklep o določitvi nagrad in povračil sodelujočim pri delu stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 33/93).
Predsedstvo
stalne arbitraže pri GZS
predsednik
prof. dr. Krešo Puharič l. r.
Upravni odbor
GZS
predsednik
Jožko Čuk l. r.
TIPIZIRANA ARBITRAŽNA KLAVZULA
Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije priporoča
strankam, ki se želijo dogovoriti za pristojnost stalne
arbitraže, naj v svoje pogodbe vključijo naslednjo tipizirano
arbitražno klavzulo:
Vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali
je z njo v zvezi ali izvira iz njene kršitve, prenehanja ali
neveljavnosti, bo dokončno rešil senat treh arbitrov ali arbiter
posameznik, imenovan na podlagi pravilnika o arbitražnem postopku
pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije.
V sporih z mednarodnim elementom strankam priporočamo, naj
vključijo tudi naslednje določbe:
1. Glede vsebine spora se bo uporabilo .......................
pravo.
2. V arbitražnem postopku se bo uporabil .....................
jezik.
3. Arbitražni senat bo sestavljen iz .........................
(arbiter posameznik ali arbitražni senat)
4. Pooblaščenec za imenovanje je .............................
