Na podlagi 228. in 266. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99) je Skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na seji dne 31. 5. 2000 sprejela

Sklep o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: sklep) določa kriterije, pod katerimi lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: zavod) določenim zavezancem za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačilo le-tega odpiše, delno odpiše, odloži ali jim omogoči obročno odplačilo.

Vlogo po tem sklepu lahko vložijo zavezanci za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: zakon), razen:
– fizične osebe, ki so zavezanci za prispevek zavarovanca iz delovnega razmerja v RS;
– Republika Slovenija za zavarovance, za katere po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in drugih zakonih plačuje prispevek delodajalca ali prispevek zavarovanca;
– izplačevalec mesečne nagrade in Republika Slovenija za učence v učnem razmerju;
– javni zavodi, javni skladi in javne družbe.
Vlogo iz prejšnjega odstavka lahko vložijo dediči zavezancev – fizičnih oseb (dolžniki).

Po tem sklepu so lahko obravnavani le dospeli neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer prispevki delodajalca in prispevki zavarovancev, ne pa tudi prispevki za posebne primere zavarovanja.

Zavezancu za plačilo prispevka iz 2. člena tega sklepa se lahko predpisani prispevki:
– odpišejo oziroma delno odpišejo;
– plačilo odloži največ za obdobje šest mesecev po sprejemu sklepa o odlogu;
– dovoli obročno odplačevanje v največ šestih obrokih po sprejemu sklepa o obročnem odplačilu.

Zavod lahko dovoli odlog plačila dolga s pripadajočimi obrestmi za čas do šest mesecev oziroma dovoli plačilo dolga v največ šestih mesečnih obrokih ali odloči, da se zavezancu dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja za obravnavanje dolga iz naslova zavarovanja zavezanca, delavcev, zaposlenih pri zavezancu, in članov kmečkega gospodarstva.

Prispevki, ki se štejejo po tem členu za neizterljive, se odpišejo, če ni v tem sklepu ali z zakonom določeno drugače.
Pri pravnih osebah se prispevki štejejo za neizterljive, če jih ni mogoče izterjati od njih niti iz jamstva in zavarovanja dolga ter od pravnega naslednika.
Pri fizičnih osebah se prispevki štejejo za neizterljive, če je zavezanec umrl in ni pustil niti premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katerega bi se mogli prispevki izterjati, če ne gre za obveznost, ki se prenese na pravne naslednike.
Prispevki se štejejo za neizterljive tudi, če je pravica do izterjave zastarala.

Zavod lahko dovoli pravnim osebam in fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost (zasebnikom) odlog plačila dolga za čas do šest mesecev oziroma dovoli plačilo dolga v največ šestih mesečnih obrokih zaradi začasne plačilne nezmožnosti, če na nastanek plačilne nezmožnosti zavezanec ni mogel vplivati.
Šteje se, da zavezanec ni mogel vplivati na nastanek plačilne nezmožnosti iz prejšnjega odstavka, če je začasna plačilna nezmožnost posledica:
– zapadlih terjatev do oseb, proti katerim je začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave; višina terjatev znaša najmanj 50% prihodkov v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge iz 2. člena tega sklepa;
– naravne nesreče (potres, požar in druge naravne nesreče), zaradi katere je bilo začasno onemogočeno poslovanje oziroma zmanjševanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev za najmanj 50% vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev;
– smrti, daljše bolezni ali poškodbe fizične osebe, ki je zavezanec za prispevek;
– ukrepa države oziroma tuje države, ki je bistveno vplivala na višino prihodka zavezanca.

V primeru obročnega plačila ali odloga plačila prispevka se zavezancu za čas, ko je zavezancu plačilo prispevka odloženo ali dovoljeno obročno plačilo, ne obračunavajo zamudne obresti.
Zavezanec mora predložiti ustrezna materialna in druga premoženjska poroštva za zavarovanje odloženih prispevkov oziroma plačilo obrokov (bančna garancija na prvi poziv ali brez ugovora, vknjižba hipoteke na nepremičninah).

V času odloga in obročnega plačila prispevkov zavezanec ne sme:
– začenjati novih investicij ali vlagati kapitala v drug poslovni subjekt;
– ustanavljati nove pravne osebe oziroma postati soustanovitelj;
– plasirati prostih finančnih sredstev bankam in drugim poslovnim subjektom.
Zavod z namenom kontrole ugotavljanja navedenih dejstev lahko nadzoruje poslovne knjige zavezanca za prispevek.
V primeru kršitve zgoraj navedenih obveznosti zapadejo odloženi prispevki v plačilo takoj, vključno z obračunanimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za ves čas odloga oziroma obročnega plačila.

Če zavezanec v postavljenem roku ne plača odloženih prispevkov, se obračunajo in zapadejo v plačilo tudi zakonite zamudne obresti za ves čas odloga.
Če zavezanec ne poravna vseh obrokov po sklepu skupščine zavoda o odobritvi obročnega plačila do poteka roka za zadnji obrok, se obračunajo in zapadejo v plačilo tudi zakonite zamudne obresti za ves dolg za ves čas obročnega plačila.

Postopek za odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje prispevkov po 4. členu tega sklepa se uvede na vlogo zavezanca oziroma dediča.
Postopek za odpis v primerih iz 6. člena tega sklepa se uvede na predlog davčnega organa. Zavezanci, pri katerih je nastopila neizterljivost prispevkov, sami ne morejo predlagati odpisa.
Postopek za odlog in obročno odplačevanje prispevkov iz 7. člena tega sklepa se uvede na predlog zavezanca – pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost.
Odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila prispevkov ne more predlagati zavezanec, pri katerem je uveden postopek prisilne poravnave ali stečaj.

Zavezanci za prispevek lahko vlogo za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov vložijo pri enoti zavoda, na območju katere je izpostava davčnega organa, pri kateri je zavezanec za prispevek vpisan v davčni register. Vloga mora vsebovati vse podatke in dokazila, ki so potrebna za njeno obravnavo, predvsem pa dokazila, ki dokazujejo nelikvidnost in obstoj dogodkov, na katere zavezanec za prispevek ni mogel vplivati.
Zavezanec dokazuje svojo nelikvidnost z dokazili pristojnih institucij oziroma organizacij.

Zavezanec dokazuje obstoj dogodkov, na katere ni mogel vplivati:
1. v primeru neporavnanih zapadlih terjatev do oseb proti katerim je začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave v višini najmanj 50% prihodkov za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge iz tega člena:
– sklep sodišča o začetku stečajnega postopka nad zavezančevim dolžnikom;
– fotokopije računa ali pogodbe, na kateri temelji neporavnana terjatev do zavezančevega dolžnika;
– listina, ki dokazuje, da je neporavnana terjatev zavezanca za prispevek, priznana v stečajnem postopku;
– struktura prihodkov zavezanca za prispevek, obrazložena s pogodbami in izdanimi računi zavezanca za prispevek v zadnjem letu pred vložitvijo vloge;
2. v primeru naravne nesreče (potres, poplava, požar in druge naravne nesreče), zaradi katere je bila zmanjšana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev za najmanj 50% in zato začasno onemogočeno poslovanje:
– zapisnik zavarovalnice ali policije o škodnem dogodku oziroma drugega pristojnega organa;
– pogodba oziroma druga listinska dokazila glede poslovanja;
– potrdilo pristojnega državnega organa o znesku solidarnostne pomoči, ki jo je oziroma jo bo prejel zavezanec za prispevek iz tega naslova;
3. v primeru smrti, daljše bolezni ali poškodbe fizične osebe:
– izpisek iz matične knjige umrlih, zdravniško potrdilo, potrdilo ZZZS o odsotnosti z dela;
4. v primeru ukrepa tuje države, ki je bistveno vplivala na višino prihodka zavezanca:
– dokazila o ukrepih, pridobljena pri institucijah v Republiki Sloveniji ali v tujini.

Zavezanec – fizična oseba, ki ga ne obravnava zakon o finančnem poslovanju podjetij, dokazuje, da bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov:
– s potrdili o premoženjskem stanju in potrdili o vseh dohodkih za zavezanca in za njegove družinske člane v zadnjem letu pred vložitvijo vloge iz tega člena;
– z dokazili o predhodnih prisilnih izterjavah dolga iz 3. člena tega sklepa in
– z drugimi listinami, ki izkazujejo socialno ogroženost zavezanca in njegovih družinskih članov.

V primeru, da vloga zavezanca za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za odločanje, jo je zavezanec v roku, ki ga določi zavod, dolžan ustrezno dopolniti.
Poleg listin, ki jih mora zavezanec za prispevek predložiti vlogi skladno z določili tega sklepa, zavod lahko za dokazovanje dejstev, s katerimi zavezanec za prispevek utemeljuje svojo vlogo, od njega zahteva:
– podatke iz poslovne dokumentacije;
– podatke iz davčnih evidenc za zavezanca (pravna ali fizična oseba) in za člane gospodinjstva oziroma gospodarstva;
– druge podatke, kolikor se pokaže potreba za pojasnitev dogodkov, s katerimi zavezanec za prispevek utemeljuje svojo vlogo.
Če zavezanec vloge ne dopolni v postavljenem roku, se le-ta zavrže kot nepopolna.

Če je vlogo vložil zavezanec, ki po zakonu ali po tem sklepu ne more predlagati odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila prispevkov, se vloga zavrže.

O vlogah za odpis, delni odpis, odlog ter obročno plačilo prispevkov in obresti odloča skupščina zavoda na predlog upravnega odbora zavoda.
Zoper sklep skupščine zavoda ni pritožbe.

Odpis, delni odpis, odlog ter obročno plačilo prispevkov izvrši na podlagi sklepa skupščine zavoda, po obvestilu zavoda, pristojni davčni organ.
Neplačani prispevki se ne štejejo za plačane.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.