Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Rpublike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2000.

(1) Ta zakon ureja pogoje za dajanje gradbenih proizvodov v promet, podeljevanje tehničnih soglasij gradbenim proizvodom, izvedbo postopkov ugotavljanja in potrjevanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, izvajanje inšpekcijskega nadzora ter izvajanje posebnih postopkov priznavanja skladnosti gradbenih proizvodov.
(2) Ta zakon ureja dajanje v promet tistih gradbenih proizvodov, katerih lastnosti so povezane z izpolnjevanjem bistvenih zahtev za gradbene objekte iz 4. člena tega zakona.

(1) Ta zakon se ne uporablja za tiste gradbene proizvode, za katere ni tehničnih specifikacij iz 6. oziroma 7. člena tega zakona, njihove zahtevane tehnične lastnosti pa so urejene s posebnimi zakoni oziroma s tehničnimi predpisi, izdanimi na njihovi podlagi (v nadaljnjem besedilu: posebni predpisi).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, po naknadnem sprejemu tehničnih specifikacij iz 6. oziroma 7. člena tega zakona, veljajo za dajanje v promet gradbenih proizvodov, ki so predmet teh tehničnih specifikacij, izključno zahteve tega zakona. Zahteve posebnih predpisov o dajanju gradbenih proizvodov v promet, ki so predmet njihovega urejanja, se prenehajo uporabljati po preteku prehodnega obdobja, ki je opredeljeno v teh tehničnih specifikacijah.

Ta zakon ne ureja uporabe gradbenih proizvodov pri graditvi gradbenih objektov. Predpisi o graditvi gradbenih objektov ne smejo izključiti uporabe gradbenih proizvodov, ki so bili dani v promet skladno z določbami tega zakona za namen, za katerega so bili predvideni.

(1) Bistvene zahteve za gradbene objekte, ki morajo biti, če so predpisane s predpisi o graditvi gradbenih objektov, izpolnjene ves čas njihove ekonomsko sprejemljive življenjske dobe in ki jih je treba upoštevati pri določitvi zahtevanih lastnosti gradbenih proizvodov, so:
– mehanska odpornost in stabilnost,
– varnost pred požarom,
– higienska in zdravstvena zaščita in varovanje okolja,
– varnost pri uporabi,
– zaščita pred hrupom in
– varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.
(2) Minister, pristojen za graditev (v nadaljnjem besedilu: minister), natančneje opredeli bistvene zahteve za gradbene objekte, ki jih je treba upoštevati pri določitvi lastnosti gradbenih proizvodov, če so predpisane s predpisi o graditvi gradbenih objektov.
(3) Za vzpostavitev potrebnih povezav med bistvenimi zahtevami iz prvega in drugega odstavka tega člena in pripravo tehničnih specifikacij iz 7. člena tega zakona izda minister slovenske prevode razlagalnih dokumentov, ki jih je objavila Komisija Evropskih skupnosti, kot posebne publikacije in zagotovi njihovo dosegljivost javnosti. Seznam izdanih prevodov razlagalnih dokumentov se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. “gradbeni proizvod” je vsak proizvod, ki je izdelan za trajno vgraditev v gradbene objekte,
2.”gradbeni objekti” so stavbe in gradbeni inženirski objekti,
3.”dati v promet” pomeni prvič odplačno ali neodplačno dati na razpolago oziroma v uporabo gradbeni proizvod v Republiki Sloveniji,
4. “dobavitelj” je proizvajalec, njegov zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji, če proizvajalec nima sedeža v Republiki Sloveniji, uvoznik oziroma druga fizična ali pravna oseba, ki je dala proizvod v promet,
5. “tehnične specifikacije” so standardi in tehnična soglasja ter slovenski tehnični predpisi iz 6. oziroma 7. člena tega zakona,
6. “priznane nacionalne tehnične specifikacije” so tisti nacionalni standardi in nacionalna tehnična soglasja, za katere Komisija Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: komisija) meni, da proizvodi, ki so narejeni v skladu z njimi, omogočajo izpolnitev bistvenih zahtev za gradbene objekte in katerih referenčne podatke objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti,
7. “slovenski nacionalni standard” je standard, ki ga je sprejel slovenski nacionalni organ za standarde, v skladu s predpisi o standardizaciji,
8. “harmoniziran standard” je standard, ki ga je pripravila pristojna evropska organizacija za standardizacijo na podlagi naročila komisije in katerega referenčni podatki so bili objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti,
9. “evropsko tehnično soglasje” je tehnično soglasje, ki ga je v okviru harmonizirane zakonodaje določenemu gradbenemu proizvodu podelil organ za tehnična soglasja, ki je priglašen komisiji za podeljevanje evropskih tehničnih soglasij,
10. “nacionalno tehnično soglasje” je tehnično soglasje, ki ga je določenemu gradbenemu proizvodu podelil organ za tehnična soglasja v skladu z zakonodajo določene države,
11. “slovensko tehnično soglasje” je tehnično soglasje, ki ga je določenemu gradbenemu proizvodu podelil organ za tehnična soglasja s sedežem v Republiki Sloveniji v skladu z 19. do 21. členom tega zakona,
12. “organ za tehnična soglasja” je tista pravna ali fizična oseba, ki podeljuje evropska, nacionalna ali slovenska tehnična soglasja,
13. “manj pomemben gradbeni proizvod” je gradbeni proizvod, ki je manj pomemben za zagotavljanje zdravja in varnosti in je kot tak uvrščen na seznam ministra, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
14. “priznano tehnično pravilo” je tehnično določilo, za katerega večina kompetentnih strokovnjakov priznava, da odraža stanje tehnike,
15. “certifikacijski organ” je nepristranski organ, ki izvaja postopek certificiranja skladnosti gradbenih proizvodov oziroma postopek certificiranja skladnosti sistema kontrole proizvodnje in nadzora nad njo,
16. “kontrolni organ” je nepristranski organ, ki ocenjuje, priporoča prevzem in naknadno presojo proizvajalčevih postopkov kontrole kakovosti ter izbira in vrednoti gradbene proizvode v proizvodnih obratih ter na gradbiščih ali drugih mestih, kjer se nahajajo,
17. “preskuševalni laboratorij” je laboratorij, ki meri, preiskuje, preskuša, umerja ali drugače določa lastnosti oziroma obnašanje materialov ali gradbenih proizvodov.

(1) Gradbeni proizvodi se smejo dati v promet samo, če ustrezajo svoji nameravani uporabi, kar pomeni, da imajo take lastnosti, da bodo gradbeni objekti, v katere so vgrajeni, če so ti pravilno projektirani in grajeni, izpolnjevali, s predpisi o graditvi gradbenih objektov, določene bistvene zahteve.
(2) Gradbeni proizvod ustreza svoji nameravani uporabi in sme biti dan v promet, če je skladen:
– z ustreznimi slovenskimi nacionalnimi standardi, ki so nastali s privzemom harmoniziranih standardov, ali
– z evropskim tehničnim soglasjem, ali
– če tehničnih specifikacij iz prejšnjih alinei ni, s priznanimi nacionalnimi tehničnimi specifikacijami.

(1) Če tehničnih specifikacij, navedenih v drugem odstavku prejšnjega člena, ni, sme biti dan v promet gradbeni proizvod, če je skladen:
– z ustreznimi slovenskimi nacionalnimi standardi, ali
– s slovenskim tehničnim predpisom, ali
– s slovenskim tehničnim soglasjem, podeljenim v skladu z 19. do 21. členom tega zakona.
(2) Gradbeni proizvod, ki je skladen s tehničnimi specifikacijami iz prejšnjega odstavka, sme biti dan v promet tudi po naknadnem sprejemu standardov oziroma podelitvi tehničnega soglasja iz prejšnjega člena, vendar le v prehodnem obdobju, ki je opredeljeno v tehničnih specifikacijah iz prejšnjega člena.
(3) Tehnični predpis iz prvega odstavka tega člena izda minister. S tehničnim predpisom določi, po potrebi tudi s sklicevanjem na ustrezne slovenske nacionalne standarde, zahtevane lastnosti gradbenega proizvoda ter postopek ugotavljanja in potrjevanja skladnosti s predpisanimi zahtevami.

Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi seznam standardov iz 6. člena tega zakona in prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena.

Proizvajalec sme dati v promet gradbeni proizvod, pri katerem niso ali so le deloma upoštevane zahteve tehničnih specifikacij iz 6. oziroma 7. člena tega zakona, kadar le-te določajo način ugotavljanja in potrjevanja skladnosti, ki na podlagi prve alinee prvega odstavka 25. člena tega zakona privede do izjave o skladnosti. V takem primeru mora izjava o skladnosti, ne glede na zahteve tehničnih specifikacij o postopku ugotavljanja in potrjevanja skladnosti, temeljiti na začetnem tipskem preskušanju gradbenega proizvoda, ki ga opravi preskuševalni laboratorij kot organ, vključen v potrjevanje skladnosti.

(1) Manj pomemben gradbeni proizvod je dovoljeno dati v promet na podlagi proizvajalčeve izjave o usklajenosti s priznanim tehničnim pravilom.
(2) Izjavo iz prejšnjega odstavka poda proizvajalec na lastno odgovornost ob izpolnjevanju splošnih meril iz slovenskega nacionalnega standarda o dobaviteljevi izjavi o skladnosti.

Minister predpiše dolžnost in način označevanja gradbenega proizvoda z znaki skladnosti, s katerimi proizvajalec oziroma njegov predstavnik, preden je gradbeni proizvod dan v promet, potrdi, da je bil izdelan skladno z zahtevami tega zakona, da je bil izveden predpisan postopek ugotavljanja in potrjevanja skladnosti in da je bila podana izjava o skladnosti proizvoda oziroma izdan ustrezen certifikat o skladnosti iz 25. člena tega zakona.

Tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti gradbenega proizvoda za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za gradbene objekte, za katere se gradbeni proizvod uporablja.

Organ za tehnična soglasja sme podeliti evropsko tehnično soglasje le tistemu gradbenemu proizvodu:
– za katerega ni harmoniziranih standardov niti naročila za njihovo pripravo in za katerega komisija meni, da harmoniziranega standarda ni mogoče ali še ni mogoče pripraviti, ali
– ki znatno odstopa od harmoniziranih standardov.

(1) Evropsko tehnično soglasje za gradbeni proizvod mora temeljiti na preiskavah, preskusih in oceni ustreznosti na podlagi razlagalnih dokumentov iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona in ustrezne smernice za evropsko tehnično soglasje.
(2) Smernico za evropsko tehnično soglasje, ki se nanaša na proizvod ali družino proizvodov in, ki jo pripravi Evropska organizacija za tehnična soglasja (EOTA), izda minister kot posebno publikacijo in zagotovi njeno dosegljivost javnosti.
(3) Smernica vsebuje zlasti:
– seznam ustreznih razlagalnih dokumentov,
– posebne zahteve za gradbeni proizvod v smislu bistvenih zahtev za gradbene objekte iz 4. člena tega zakona,
– postopke preskušanja,
– metode ocenjevanja in presoje rezultatov preskušanja,
– postopke ugotavljanja in potrjevanja skladnosti, ki morajo ustrezati zahtevam iz 23. do 25. člena tega zakona,
– rok veljavnosti evropskega tehničnega soglasja.
(4) Če smernice iz prejšnjega odstavka ni, se evropsko tehnično soglasje lahko podeli s sklicevanjem na ustrezne bistvene zahteve za gradbene objekte in razlagalne dokumente, če oceno gradbenega proizvoda sprejmejo organi za tehnična soglasja, ki skupaj delujejo v Evropski organizaciji za tehnična soglasja.

Gradbeni proizvod, ki mu je kateri koli organ za tehnična soglasja iz 9. točke 5. člena tega zakona podelil evropsko tehnično soglasje, sme biti dan v promet, če je podeljeno tehnično soglasje v slovenskem jeziku pri dobavitelju dosegljivo inšpekcijskemu organu iz 29. člena tega zakona. Če je bilo evropsko tehnično soglasje podeljeno v tujem jeziku, mora imeti dobavitelj njegov prevod v slovenskem jeziku.

(1) Če ima organ za tehnična soglasja sedež v Republiki Sloveniji, sme podeliti evropsko tehnično soglasje le, če mu je dal ustrezno dovoljenje minister, na podlagi ugotovitve o izpolnjevanju pogojev, navedenih v naslednjih odstavkih tega člena in če ga je minister, na podlagi danega dovoljenja, priglasil komisiji kot člana Evropske organizacije za tehnična soglasja.
(2) Za pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora biti organ za tehnična soglasja predvsem sposoben:
– oceniti ustreznost novih gradbenih proizvodov za uporabo na podlagi znanstvenih in praktičnih znanj,
– sprejeti odločitve, ki so glede na interese posameznih proizvajalcev ali njihovih zastopnikov nepristranske in
– združiti prispevke vseh zainteresiranih strani v uravnoteženo presojo.
(3) Minister lahko predpiše dodatne pogoje za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena. Dovoljenje je lahko časovno omejeno, ali velja do preklica. Organ za tehnična soglasja mora pogoje za pridobitev dovoljenja izpolnjevati trajno. Če jih v času veljave dovoljenja preneha izpolnjevati, se dovoljenje odvzame. Zoper odločbo o odvzemu ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(4) Minister v Uradnem listu Republike Slovenije objavi podatke o organu za tehnična soglasja, ki je pridobil dovoljenje iz prvega odstavka tega člena oziroma, ki mu je bilo to dovoljenje odvzeto.

(1) Zahtevo za podelitev evropskega tehničnega soglasja gradbenemu proizvodu vloži njegov proizvajalec oziroma proizvajalčev zastopnik. Ob vložitvi zahteve mora vložnik podati izjavo, da enake zahteve ni vložil pri drugem organu za tehnična soglasja ter da bo poravnal vse stroške postopka.
(2) Pred vložitvijo zahteve iz prejšnjega odstavka lahko proizvajalec, potem ko je zagotovil potrebne podatke, zahteva od organa za podelitev evropskega tehničnega soglasja, da ga seznani:
– s postopkom izdaje evropskega tehničnega soglasja,
– z oceno o roku za izvedbo postopka,
– z oceno o višini stroškov in načinu njihovega plačila.
(3) Zahtevi iz prvega odstavka tega člena morajo biti priloženi opis gradbenega proizvoda, specifikacije, načrti in poročila o že opravljenih preskusih, ki podrobno predstavijo gradbeni proizvod in njegovo nameravano uporabo. Vložnik mora poleg tega navesti vse lokacije, na katerih bo potekala proizvodnja in med postopkom omogočiti organu za tehnična soglasja dostop do teh lokacij.
(4) Organ za tehnična soglasja mora obvestiti vložnika, katere dodatne dokumente, rezultate preskusov, izračune ali druge podatke mu mora dostaviti, da bo lahko ugotovil ustreznost gradbenega proizvoda za predvideno uporabo. Organ za tehnična soglasja mora zagotoviti tajnost vseh ključnih podatkov, ki jih je pridobil v postopku.

(1) Organ za tehnična soglasja podeli evropsko tehnično soglasje gradbenemu proizvodu, za katerega ugotovi, da ustreza svoji nameravani uporabi. Evropsko tehnično soglasje se praviloma podeli za dobo pet let. Njegova veljavnost se lahko podaljša.
(2) Za spremembo podeljenega evropskega tehničnega soglasja veljajo enaka pravila kot za njegovo podelitev. Zahteva za spremembo mora biti predložena organu za tehnična soglasja, ki je podelil prvotno evropsko tehnično soglasje.
(3) Podeljeno evropsko tehnično soglasje se razveljavi, če organ za tehnična soglasja ugotovi, da gradbeni proizvod ni ustrezen za svojo predvideno uporabo. O razveljavitvi organ za tehnična soglasja obvesti inšpekcijski organ iz 29. člena tega zakona.
(4) Minister natančneje predpiše postopek podelitve, podaljšanja, spremembe in razveljavitve evropskega tehničnega soglasja.

(1) Slovensko tehnično soglasje za gradbeni proizvod mora temeljiti na preiskavah, preskusih in oceni s sklicevanjem na ustrezne bistvene zahteve za gradbene objekte in razlagalne dokumente iz 4. člena tega zakona.
(2) Slovensko tehnično soglasje v smislu tega zakona sme določenemu gradbenemu proizvodu podeliti le organ za tehnična soglasja s sedežem v Republiki Sloveniji, ki mu je ustrezno dovoljenje dal minister na podlagi predhodne ugotovitve o izpolnjevanju pogojev, navedenih v drugem in tretjem odstavku 16. člena tega zakona.

(1) Organ za tehnična soglasja sme podeliti slovensko tehnično soglasje le tistemu gradbenemu proizvodu:
– ki mu ni bilo podeljeno evropsko tehnično soglasje, razen v primeru iz 21. člena tega zakona in
– za katerega ni slovenskega nacionalnega standarda oziroma slovenskega tehničnega predpisa iz 7. člena tega zakona ali
– ki znatno odstopa od slovenskega nacionalnega standarda oziroma slovenskega tehničnega predpisa iz prejšnje alinee.
(2) Za postopek podelitve, podaljšanja, spremembe in razveljavitve slovenskega tehničnega soglasja se smiselno uporabljajo določbe 17. in 18. člena tega zakona.

(1) Slovensko tehnično soglasje se sme podeliti tudi na podlagi evropskega tehničnega soglasja oziroma nacionalnega tehničnega soglasja, ki ga je gradbenemu proizvodu podelil organ za tehnična soglasja s sedežem v tujini. Tako podeljeno slovensko tehnično soglasje izkazuje ustreznost gradbenega proizvoda za predvideno uporabo glede na slovenske predpise o bistvenih zahtevah za gradbene objekte.
(2) Slovensko tehnično soglasje iz prejšnjega odstavka se podeli po pregledu dokumentacije o izvedenih preiskavah, preskusih in ocenah, ki so bili podlaga za podelitev evropskega tehničnega soglasja oziroma nacionalnega tehničnega soglasja. Po potrebi se lahko pred podelitvijo slovenskega tehničnega soglasja opravijo dodatne preveritve, preiskave in preskusi.
(3) Minister natančneje predpiše postopek podelitve, podaljšanja, spremembe in razveljavitve slovenskega tehničnega soglasja.

(1) Za potrjevanje skladnosti gradbenega proizvoda z zahtevami tehničnih specifikacij je odgovoren proizvajalec. Pred potrditvijo skladnosti se primernost gradbenega proizvoda za namen, za katerega je bil predviden, ugotovi s preskušanjem, kontrolo ali z drugimi načini ugotavljanja skladnosti. Postopek ugotavljanja in potrjevanja skladnosti (v nadaljnjem besedilu: potrjevanje skladnosti), ki je predpisan v tehničnih specifikacijah, mora proizvajalec izvesti bodisi sam, bodisi v sodelovanju z organom, vključenim v potrjevanje skladnosti.
(2) Organ, vključen v potrjevanje skladnosti iz prejšnjega odstavka, je certifikacijski organ, kontrolni organ ali preskuševalni laboratorij, ki je lahko državni organ, pravna oseba ali fizična oseba.

(1) Za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov v tehničnih specifikacijah se morajo uporabiti naslednje metode:
– začetno tipsko preskušanje gradbenega proizvoda, ki ga opravi proizvajalec ali organ, vključen v potrjevanje skladnosti,
– preskušanje vzorcev, ki jih v proizvodnem obratu v skladu s predpisanim načrtom preskušanja, odvzame proizvajalec ali organ, vključen v potrjevanje skladnosti,
– kontrolno preskušanje vzorcev, odvzetih v proizvodnem obratu, na trgu ali na gradbišču, ki ga opravi proizvajalec ali organ, vključen v potrjevanje skladnosti,
– preskušanje vzorcev iz količine, pripravljene za dostavo ali že dostavljene uporabniku, ki ga opravi proizvajalec ali organ, vključen v potrjevanje skladnosti,
– kontrola proizvodnje,
– začetna preveritev proizvodnega obrata in kontrole proizvodnje, ki jo opravi organ, vključen v potrjevanje skladnosti,
– stalen nadzor, presoja in ocena kontrole proizvodnje, ki jih opravi organ, vključen v potrjevanje skladnosti.
(2) Kontrola proizvodnje iz prejšnjega odstavka je stalna notranja kontrola proizvodnje, ki jo izvaja proizvajalec. Vsi elementi, zahteve in ukrepi, ki jih sprejme proizvajalec v zvezi s kontrolo proizvodnje, morajo biti sistematično dokumentirani v obliki zapisane politike in postopkov.
(3) Izbor in kombinacija metod iz prvega odstavka tega člena, ki tvorijo posamezen sistem potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov, sta odvisna od tehničnih zahtev za posamezni gradbeni proizvod ali družino gradbenih proizvodov glede na merila, podana v 24. členu tega zakona.

(1) Potrjevanje skladnosti gradbenega proizvoda predpostavlja, da:
– ima proizvajalec gradbenega proizvoda vpeljan sistem kontrole proizvodnje, s katerim zagotavlja, da je proizvodnja usklajena z ustreznimi tehničnimi specifikacijami oziroma
– je za posamezen gradbeni proizvod, naveden v ustreznih tehničnih specifikacijah, poleg vpeljanega sistema kontrole proizvodnje vključen v ocenjevanje in nadzor kontrole proizvodnje ali proizvoda tudi certifikacijski organ.
(2) Izbira postopka iz prejšnjega odstavka je odvisna od:
– vrste gradbenega proizvoda,
– pomena gradbenega proizvoda glede na bistvene zahteve za gradbene objekte, zlasti tiste, ki se nanašajo na zdravje in varnost,
– posledic sprememb v lastnostih gradbenega proizvoda na njegovo uporabnost,
– dovzetnosti za napake v proizvodnji.
(3) Ob upoštevanju zahtev po varnosti je treba določiti za proizvajalca najmanj obremenjujoč postopek. Minister natančneje predpiše sisteme potrjevanja skladnosti gradbenih proizvodov, ki jih je treba upoštevati in podrobneje opredeliti v tehničnih specifikacijah za posamezen gradbeni proizvod.

(1) Izvedeni postopki ugotavljanja skladnosti so podlaga za potrditev skladnosti gradbenega proizvoda, ki se izvede:
– z izjavo o skladnosti, ki jo poda proizvajalec ali njegov zastopnik, če je določen način iz prve alinee prvega odstavka 24. člena tega zakona, oziroma
– s certifikatom o skladnosti za sistem kontrole proizvodnje in nadzora nad njo ali za sam gradbeni proizvod, ki ga izda certifikacijski organ, če je določen način iz druge alinee prvega odstavka 24. člena tega zakona.
(2) Če certifikacijski organ izda certifikat o skladnosti za sistem kontrole proizvodnje in nadzora nad njo, mora proizvajalec ali njegov zastopnik na njegovi podlagi podati še izjavo o skladnosti gradbenega proizvoda.
(3) Pri posamični (in neserijski) proizvodnji zadostuje izjava o skladnosti, podana na podlagi začetnega tipskega preskusa gradbenega proizvoda in kontrole proizvodnje, če tehnične specifikacije za gradbene proizvode, ki pomembno vplivajo na zdravje in varnost, ne zahtevajo drugače.
(4) Minister predpiše vsebino listin o skladnosti iz prvega odstavka tega člena.

(1) Po izdaji listine o skladnosti iz prejšnjega člena mora proizvajalec oziroma njegov zastopnik označiti gradbeni proizvod z znakom skladnosti, če je taka označitev predpisana s predpisom, izdanim na podlagi 11. člena tega zakona.
(2) Gradbenega proizvoda, ki ni primeren za svojo nameravano uporabo in gradbenega proizvoda, za katerega ni predpisana označitev z znakom skladnosti, ni dovoljeno označiti s tem znakom ali drugimi znaki, ki so podobni predpisanemu znaku skladnosti do te mere, da bi lahko ustvarili zmedo na trgu ali zavedli potrošnike.

(1) Proizvajalec gradbenega proizvoda sme v potrjevanje skladnosti skladno z drugo alineo prvega odstavka 24. člena tega zakona vključiti tisti certifikacijski organ, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, ki je priglašen komisiji, z ustreznim obsegom svoje usposobljenosti za delo. Listine o skladnosti, ki jih izda tak certifikacijski organ, morajo biti inšpekcijskemu organu iz 29. člena tega zakona dosegljive v slovenskem jeziku pri dobavitelju.
(2) Če ima certifikacijski organ sedež v Republiki Sloveniji, ga sme proizvajalec gradbenega proizvoda vključiti v potrjevanje skladnosti v skladu z drugo alineo prvega odstavka 24. člena tega zakona le, če je certifikacijski organ pridobil dovoljenje ministra, pristojnega za trg, za izvajanje določenih nalog v tem postopku, v skladu z 28. členom tega zakona. V dovoljenju je treba navesti gradbene proizvode, ki so v pristojnosti certifikacijskega organa in naravo nalog, ki so mu poverjene.
(3) Naloge iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko opravi certifikacijski organ sam ali pa izvedbo ene oziroma več nalog, upoštevajoč opis dejavnosti posameznega tipa organov, vključenih v potrjevanje skladnosti iz 15., 16. in 17. točke 5. člena tega zakona, poveri kontrolnim organom ali preskuševalnim laboratorijem, ki so priglašeni komisiji z ustreznim obsegom svoje usposobljenosti oziroma, ki so pridobili dovoljenje iz 28. člena tega zakona.
(4) Če je v tehnični specifikaciji predpisan sistem potrjevanja skladnosti, ki od proizvajalca gradbenega proizvoda zahteva poleg kontrole proizvodnje le dodaten začetni preskus gradbenega proizvoda pri preskuševalnem laboratoriju, sme proizvajalec v postopek potrjevanja skladnosti gradbenega proizvoda neposredno vključiti preskuševalni laboratorij, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.

(1) Minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom izda odločbo za opravljanje nalog iz prejšnjega člena v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju skladnosti proizvodov tistim organom, vključenim v potrjevanje skladnosti s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
– razpolagajo s potrebnimi sredstvi in opremo,
– razpolagajo z osebjem, ki je strokovno usposobljeno in izkazuje profesionalno integriteto,
– zagotavljajo neodvisnost in nepristranost osebja in strokovnih sodelavcev v razmerju do pravnih ali fizičnih oseb, ki so neposredno ali posredno povezane z gradbenim proizvodom, katerega skladnost se potrjuje z izvajanjem preskusov, pripravo poročil, izdajanjem certifikatov o skladnosti in izvajanjem nadzora,
– zagotavljajo poslovno tajnost,
– imajo zavarovano odgovornost za opravljeno delo, razen v primeru, da je odgovornost zavarovana s strani države na podlagi zakona.
(2) Pri preverjanju trajnega izpolnjevanja zahtev iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka sodeluje in poda svoje soglasje k odločitvam tudi minister, pristojen za graditev.

(1) Izpolnjevanje zahtev tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov glede gradbenih proizvodov, ki so bili dani v promet, nadzoruje gradbeni inšpektorat.
(2) Inšpektorji gradbenega inšpektorata imajo poleg pooblastil in ukrepov, ki izhajajo iz posameznih predpisov in se nanašajo na njihovo delo, na podlagi tega zakona dodatna pooblastila, da:
– zahtevajo od dobavitelja vse potrebne podatke in vpogled v izdane listine o skladnosti ter tehnično dokumentacijo gradbenih proizvodov,
– izvedejo ustrezne preglede in preskuse gradbenih proizvodov glede skladnosti s tehničnimi specifikacijami,
– odvzamejo vzorce gradbenih proizvodov in jih oddajo v preveritev skladnosti,
– odredijo umik listin o skladnosti za neskladne gradbene proizvode,
– odredijo odpravo ugotovljenih neskladnosti,
– zahtevajo, da se gradbeni proizvodi opremijo s predpisanimi znaki skladnosti, oziroma odredijo odstranitev nedovoljenih znakov skladnosti,
– za neskladne gradbene proizvode prepovedo dajanje v promet, omejijo promet ali odredijo umik iz prometa in izvedejo dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se bo prepoved upoštevala,
– v času, ki je potreben za izvedbo raznih pregledov in preskusov, začasno prepovedo vsakršno dobavo, ponudbo dobave ali razstavljanje gradbenih proizvodov, kakor hitro obstaja utemeljen sum, da so ti gradbeni proizvodi neskladni s predpisi,
– odredijo uničenje neskladnih gradbenih proizvodov, če je to nujno za zavarovanje zdravja in varnosti ljudi.
(3) Gradbeni inšpektorat lahko izvedbo potrebnega pregleda ali preskusa iz prejšnjega odstavka v okviru inšpekcijskega nadzorstva poveri usposobljeni instituciji.

(1) Stroške inšpekcijskega postopka (stroški analiz, dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedenim postopkom), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
(2) Pritožba zoper odločbo o inšpekcijskem nadzoru, izdano za izvedbo pooblastil iz drugega odstavka prejšnjega člena, ne zadrži njene izvršitve.

Vlada Republike Slovenije lahko predpiše vsebino in način obveščanja drugih držav oziroma mednarodnih subjektov o tistih ukrepih državnih organov, ki z omejitvijo dajanja gradbenih proizvodov v promet oziroma z odreditvijo njihovega umika iz prometa zaradi zavarovanja javnega interesa vplivajo na mednarodno trgovino.

(1) Če za kateri koli gradbeni proizvod ni tehničnih specifikacij iz 6. člena tega zakona, Republika Slovenija kot država uvoza na zahtevo v posamičnih primerih šteje, da je gradbeni proizvod skladen z njenimi zahtevami, če so to potrdili preskusi in preverjanja, ki jih je organ, vključen v potrjevanje skladnosti v državi proizvajalki, ki je članica Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država proizvajalka), izvedel skladno z veljavnimi metodami v Republiki Sloveniji, ali z metodami, ki jih slednja priznava za enakovredne.
(2) Da bi ugotovila, ali je zagotovljena enakovredna raven ustreznosti gradbenega proizvoda, lahko Republika Slovenija zahteva dodatne informacije o organu, vključenem v potrjevanje skladnosti, ki ga država proizvajalka namerava določiti za ta namen. V primeru pomisleka o določenem organu Republika Slovenija utemelji svoje odklonilno stališče in o tem obvesti komisijo.
(3) Republika Slovenija šteje vsa poročila in listine o skladnosti, izdane v skladu s tem členom v državi proizvajalki, za enakovredne poročilom in listinam o skladnosti, ki so jih izdali organi, vključeni v potrjevanje skladnosti s sedežem na njenem ozemlju.

(1) Z denarno kaznijo od 2,500.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z denarno kaznijo od 2,500.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
– da v promet gradbeni proizvod v nasprotju s 6., 7. oziroma 9. členom tega zakona,
– poda izjavo o usklajenosti gradbenega proizvoda v nasprotju z 10. členom tega zakona,
– podeli evropsko tehnično soglasje v nasprotju s 13. do 18. členom tega zakona,
– podeli slovensko tehnično soglasje v nasprotju s 19. do 21. členom tega zakona,
– ne označi gradbenega proizvoda skladno s prvim odstavkom 26. člena tega zakona,
– v nasprotju z drugim odstavkom 26. člena tega zakona označi gradbeni proizvod z znakom skladnosti ali drugimi znaki, ki so podobni znaku skladnosti do te mere, da bi lahko ustvarili zmedo na trgu ali zavedli potrošnike,
– vključi v potrjevanje skladnosti certifikacijski organ v nasprotju s 27. členom tega zakona,
– izvede nalogo organa, vključenega v potrjevanje skladnosti, brez odločbe iz prvega odstavka 28. člena tega zakona,
– v nasprotju z 29. členom tega zakona ne ravna skladno z izvršljivimi odločbami gradbenega inšpektorata.
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(1) Minister izda podzakonske predpise iz drugega odstavka 4. člena, tretjega odstavka 21. člena, tretjega odstavka 24. člena in četrtega odstavka 25. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister izda prevod razlagalnih dokumentov iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Do sprejema tehničnih specifikacij po določbah tega zakona oziroma do sprejema posebnih predpisov iz prvega odstavka 2. člena tega zakona se uporabljajo naslednji tehnični predpisi o gradbenih proizvodih:
– odredba o obveznem atestiranju betonskih cevi za kanalizacijo, dolgih več kot en meter (Uradni list SFRJ, št. 34/85),
– odredba o obveznem atestiranju dodatkov betonu (Uradni list SFRJ, št. 34/85),
– odredba o obveznem atestiranju cementa (Uradni list SFRJ, št. 34/85 in 67/86),
– odredba o obveznem atestiranju tovarniško izdelanih elementov iz celičastega betona (Uradni list SFRJ, št. 34/85),
– odredba o obveznem atestiranju frakcioniranega kamenega agregata za beton in asfalt (Uradni list SFRJ, št. 41/87),
– odredba o obveznem atestiranju hidroizolirnega z bitumnom impregniranega materiala in bitumenskih trakov (Uradni list SFRJ, št. 46/87),
– odredba o obveznem atestiranju ivernih plošč za splošno rabo in gradbeništvo (Uradni list SFRJ, št. 61/83),
– odredba o obveznem atestiranju vijakov, matic in podložk za vezavo nosilnih jeklenih konstrukcij (Uradni list SFRJ, št. 61/85),
– pravilnik o obveznem atestiranju fasadnih opečnih zidakov in blokov in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, pooblaščene za atestiranje teh proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 24/90),
– pravilnik o obveznem atestiranju opečnih strešnikov in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, pooblaščene za atestiranje teh proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 24/90),
– pravilnik o obveznem atestiranju elementov tipskih gradbenih konstrukcij glede odpornosti proti požaru in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, pooblaščene za atestiranje teh proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 24/90),
– pravilnik o tehničnih normativih za nosilne jeklene konstrukcije (Uradni list SFRJ, št. 61/86),
– pravilnik o tehničnih predpisih za toleranco mer in oblik pri jeklenih nosilnih konstrukcijah (Uradni list SFRJ, št. 41/64),
– pravilnik o tehničnih predpisih o kakovosti zvarov za jeklene nosilne konstrukcije (Uradni list SFRJ, št. 41/64),
– pravilnik o tehničnih predpisih za lahke jeklene zgradbe pri jeklenih nosilnih konstrukcijah (Uradni list SFRJ, št. 6/65),
– pravilnik o tehničnih predpisih za pregled in preizkušanje jeklenih nosilnih konstrukcij (Uradni list SFRJ, št. 6/65),
– pravilnik o tehničnih predpisih za enostavne konstrukcije stavb pri jeklenih nosilnih konstrukcijah (Uradni list SFRJ, št. 6/65),
– pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za zaščito jeklenih konstrukcij pred korozijo (Uradni list SFRJ, št. 32/70),
– pravilnik o tehničnih normativih za naprave za avtomatsko zapiranje vrat in loput (Uradni list SFRJ, št. 35/80),
– pravilnik o tehničnih normativih za stabilne naprave za gašenje požarov z ogljikovim dioksidom (Uradni list SFRJ, št. 44/83 in 31/89),
– pravilnik o tehničnih normativih za sisteme za odvod dima in toplote, nastalih pri požaru (Uradni list SFRJ, št. 45/83),
– pravilnik o tehničnih normativih za požarno in eksplozijsko zaščito skladišč (Uradni list SFRJ, št. 24/87),
– pravilnik o tehničnih normativih za varstvo elektroenergetskih postrojev in naprav pred požarom (Uradni list SFRJ, št. 74/90),
– pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91),
– pravilnik o tehničnih normativih za varstvo visokih objektov pred požarom (Uradni list SFRJ, št. 7/84),
– pravilnik o tehničnih normativih za nizkonapetostne električne inštalacije (Uradni list SFRJ, št. 53/88),
– pravilnik o tehničnih normativih za jeklene žice, palice in vrvi za prednapenjanje konstrukcij (Uradni list SFRJ, št. 41/85 in 21/88),
– pravilnik o tehničnih normativih za beton in armirani beton (Uradni list SFRJ, št. 11/87),
– pravilnik o tehničnih normativih za beton in armirani beton, pripravljen z naravnim in umetnim lahkoagregatnim polnilom (Uradni list SFRJ, št. 15/90),
– pravilnik o tehničnih normativih za temeljenje gradbenih objektov (Uradni list SFRJ, št. 15/90),
– pravilnik o tehničnih predpisih o strelovodih (Uradni list SFRJ, št. 13/68).

Do sprejema tehničnih specifikacij po določbah tega zakona oziroma do sprejema posebnih predpisov iz prvega odstavka 2. člena tega zakona veljata naslednja tehnična predpisa o gradbenih proizvodih:
– odredba o zahtevah, katerim morajo ustrezati gradbeni proizvodi (Uradni list RS, št. 76/95),
– odredba o tehničnih in drugih zahtevah za keramične ploščice (Uradni list RS, št. 85/98 in 3/99 - popr.).

Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:
– seznam organizacij, pooblaščenih za atestiranje fasadnih opečnih zidakov in blokov (Uradni list SFRJ, št. 31/91),
– seznam organizacij, pooblaščenih za atestiranje opečnih strešnikov (Uradni list SFRJ, št. 31/91),
– seznam organizacij združenega dela, pooblaščenih za atestiranje betonskih cevi za kanalizacijo, dolgih več kot en meter (Uradni list SFRJ, št. 8/87, 21/88 in 2/89),
– seznam organizacij združenega dela, pooblaščenih za atestiranje dodatkov betona (Uradni list SFRJ, št. 51/86 in 3/87),
– seznam organizacij združenega dela, pooblaščenih za atestiranje cementa (Uradni list SFRJ, št. 51/86 in 3/87),
– seznam organizacij združenega dela, ki so pooblaščene za atestiranje tovarniško izdelanih elementov iz celičastega betona (Uradni list SFRJ, št. 61/81 in 69/82),
– seznam organizacij združenega dela, pooblaščenih za atestiranje tovarniško izdelanih elementov iz celičastega betona (Uradni list SFRJ, št. 51/86),
– seznam organizacij združenega dela, pooblaščenih za atestiranje frakcioniranega kamenega agregata za beton in asfalt (Uradni list SFRJ, št. 21/88, 2/89 in 63/89),
– seznam organizacij združenega dela, pooblaščenih za atestiranje hidroizolirnega z bitumnom impregniranega materiala in bitumenskih trakov (Uradni list SFRJ, št. 21/88 in 63/89),
– seznam organizacij združenega dela, ki so pooblaščene za atestiranje ivernih plošč (Uradni list SFRJ, št. 40/79, 14/80 in 38/81),
– seznam organizacij združenega dela, pooblaščenih za atestiranje sistema za zračenje zaklonišč in dvonamenskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 31/89 in 31/91),
– seznam organizacij, pooblaščenih za atestiranje vijakov, matic in podložk za vezavo nosilnih jeklenih konstrukcij (Uradni list SFRJ, št. 31/91),
– pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za projektiranje in izvajanje betonskih in armiranobetonskih konstrukcij v okolicah, ki so izpostavljene agresivnemu delovanju vode in tal (Uradni list SFRJ, št. 32/70),
– pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za prednapeti beton (Uradni list SFRJ, št. 51/71),
– odločba o pristojbini za obvezno atestiranje ivernih plošč za splošno rabo in gradbeništvo (Uradni list SFRJ, št. 23/82).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 91.a in 98. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 59/96 in 45/99).
Določbe 8.a in 8.c do 8.d člena zakona iz prvega odstavka tega člena prenehajo veljati v tistih delih, ki se nanašajo na dajanje gradbenih proizvodov v promet, določba 90. člena pa preneha veljati v delu, ki se nanaša na inšpekcijski nadzor izdelave gradbenih proizvodov.

(1) Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se začnejo uporabljati naslednje določbe tega zakona:
– druga in tretja alinea drugega odstavka 6. člena,
– 13. do 18. člen,
– prvi odstavek 27. člena,
– tretji in četrti odstavek 27. člena v delu, ki govori o kontrolnih organih in preskuševalnih laboratorijih, ki so priglašeni komisiji,
– 32. člen.
(2) Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji preneha veljati prvi odstavek 21. člena tega zakona v tistem delu, ki se nanaša na podelitev slovenskega tehničnega soglasja na podlagi evropskega tehničnega soglasja.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.