Na podlagi četrtega odstavka 16. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja minister za znanost in tehnologijo

Ta pravilnik predpisuje meroslovne zahteve, označevanje in referenčno metodo za pregled steklenic, ki se uporabljajo kot merilne steklenice.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-7.

Merilne steklenice so stekleničaste posode iz stekla ali druge trdne in stabilne snovi, ki nudi enaka meroslovna zagotovila kot steklo, ki:
1. so tesno zaprte oziroma to omogočajo in so predvidene za hranjenje, prevoz ali dostavo tekočin ter
2. imajo nazivno prostornino od 0,05 do vključno 5 litrov in
3. take meroslovne lastnosti (oblikovne značilnosti ter enotnost proizvodnje), da jih je mogoče uporabljati kot merilne steklenice, kar pomeni, da je njihovo vsebino mogoče izmeriti z zadostno točnostjo, če so napolnjene do določenega nivoja ali do določenega deleža njihove robne prostornine.

Vsak proizvajalec merilnih steklenic mora Uradu RS za standardizacijo in meroslovje (v nadaljevanju: urad) predložiti v odobritev evidenčni znak za odtis na merilno steklenico.
Urad odobri evidenčni znak na podlagi zahteve, ki mora vsebovati: opis oziroma sliko evidenčnega znaka, po katerem je mogoče proizvajalca merilne steklenice prepoznati, izjavo o izvirnosti znaka, tehnično dokumentacijo o merilni steklenici in izjavo o izpolnjevanju zahtev tega pravilnika.
Urad potrdi evidenčni znak za odtis na merilno steklenico z odločbo.
Urad v enem mesecu po izdaji odločbe obvesti pristojne organe drugih držav članic Evropske unije in Evropsko komisijo o odobrenem evidenčnem znaku.

Merilne steklenice se lahko označijo z znakom Evropske skupnosti (v nadaljevanju: ES) iz 7. člena samo, če so v celoti skladne z zahtevami iz tega pravilnika.
Merilne steklenice se lahko dajejo v promet in uporabo le, če izpolnjujejo zahteve in preglede po tem pravilniku glede njihove prostornine, določanja njihove prostornine ali metode, po kateri so bile pregledane.

Merilne steklenice so opredeljene z naslednjimi prostorninami, ki so vedno določene za temperaturo 20 °C:
1. nazivna prostornina, Vn, je prostornina, ki je označena na merilni steklenici, to je prostornina tekočine, ki naj bi jo steklenica vsebovala, če je napolnjena pri pogojih uporabe, za katero je namenjena;
2. robna prostornina merilne steklenice je prostornina tekočine, ki jo ta vsebuje, če je napolnjena do roba;
3. dejanska prostornina merilne steklenice je prostornina tekočine, ki jo ta resnično vsebuje, če je napolnjena natančno pod pogoji, ki teoretično ustrezajo nazivni prostornini.

1. Merilne steklenice je mogoče polniti na dva načina:
– do konstantnega nivoja ali
– na konstantni prazni prostor.
Razdalja med teoretičnim nivojem polnjenja za nazivno prostornino in robnim nivojem ter razlika med robno prostornino in nazivno prostornino, poznana kot prostornina praznega ali ekspanzijskega prostora, mora biti zaznavno konstantna za vse merilne steklenice istega tipa, to je za vse merilne steklenice, ki so izdelane po istem načrtu.
2. Največji dopustni pogrešek (pozitivni ali negativni) pri prostornini merilnih steklenic, to je največja dopustna razlika (pozitivna ali negativna) med dejansko prostornino in nazivno prostornino pri temperaturi 20 °C, mora biti skladen z naslednjo preglednico:

---------------------------------------------------------------
Nazivna prostornina, Vn              Največji dopustni pogrešek
(ml)                                 % Vn                  (ml)
---------------------------------------------------------------
od 50 do 100                         -                      3
od 100 do 200                        3                      -
od 200 do 300                        -                      6
od 300 do 500                        2                      -
od 500 do 1 000                      -                     10
od 1 000 do 5 000                    1                      -
---------------------------------------------------------------

Preglednica upošteva običajne negotovosti pri polnjenju, točnosti, ki jih zahteva odredba o predpakiranih izdelkih (Uradni list RS, št. 109/99), ter pogoje pregleda, podanega v IV. poglavju tega pravilnika.
Največji dopustni pogrešek pri nazivni prostornini mora biti enak največjemu dopustnemu pogrešku pri ustrezni robni prostornini.
Pri zapisih pregleda ni dovoljeno navajati samo po preglednici navedenih največjih dopustnih pogreškov, temveč dejansko ugotovljene pogreške.
3. V praksi se dejanska prostornina merilne steklenice preverja tako, da se pri temperaturi 20 °C določi količina vode, ki jo merilna steklenica dejansko vsebuje, če je napolnjena do nivoja, ki teoretično ustreza nazivni prostornini. Dejansko prostornino pa se lahko preveri tudi posredno po metodi ekvivalentne točnosti.

Proizvajalec na merilno steklenico odtisne znak narobe obrnjeni epsilon (obrnjeni epsilon) na lastno odgovornost, s čimer potrjuje, da merilna steklenica izpolnjuje vsa določila tega pravilnika.
Znak mora biti visok najmanj 3 mm.

Merilne steklenice morajo imeti naslednje neizbrisne, lahko čitljive in dobro vidne oznake, ki so lahko nameščene:
1. ob strani, na robu dna ali na samem dnu:
1.1. oznako svoje nazivne prostornine – v litrih, centilitrih ali mililitrih, izraženo s številko, ki ji sledi simbol ali ime merske enote.
Oznaka za nazivno prostornino, izražena s številko, sme biti velika najmanj:

----------------------------------------------------------------
Nazivna prostornina (cl)                  Velikost številke (mm)
----------------------------------------------------------------
do 20                                             3
nad 20 do 100                                     4
nad 100                                           6
----------------------------------------------------------------

1.2. evidenčni znak proizvajalca iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika,
1.3. znak ES iz 7. člena tega pravilnika.
2. na robu dna ali na samem dnu tako, da oznake ni mogoče zamenjati z oznako iz točke 1.1. tega člena, in odvisno od načina ali načinov polnjenja, za katerega je merilna steklenica namenjena:
2.1. oznako za robno prostornino – v centilitrih, izraženo s številko, ki ji ne sledi simbol (cl),
2.2. in/ali oznako razdalje – v milimetrih od robnega nivoja do nivoja polnjenja, ki ustreza nazivni prostornini, izraženo s številko, ki ji sledi simbol (mm).
Številke morajo biti velike najmanj toliko, kot je to določeno za številke v oznaki ustrezne nazivne prostornine iz točke 1.1. tega člena.
Na merilnih steklenicah so lahko tudi druge oznake, ki pa morajo biti take, da jih ni mogoče zamenjati z zahtevanimi oznakami.

Urad ali imenovana pravna oseba iz 21. člena zakona o meroslovju mora preveriti izpolnjevanje zahtev tega pravilnika z vzorčenjem merilnih steklenic pri proizvajalcu na mestu proizvodnje, ali če to ni primerno, v prostorih pri uvozniku oziroma njegovem zastopniku v Republiki Sloveniji.
Pregled se izvaja po metodah za prevzemno kontrolo kakovosti. Učinkovitost pregleda mora biti primerljiva z rezultati referenčne metode za pregled, ki je določena v tem pravilniku.
Določila tega pravilnika ne izključujejo drugih pregledov, ki jih med trženjem merilnih steklenic izvajajo za to pristojni inšpekcijski organi.

Izpolnjevanje zahtev iz prvega odstavka 4. člena in 9. člena tega pravilnika se preveri z naslednjimi postopki metode za pregled:
1. Vzorčenje
Vzorec se izbere iz partije merilnih steklenic z enako obliko in izdelavo, ki načeloma ustreza enourni prizvodnji.
Če rezultat pregleda partije, ki ustreza enourni proizvodnji, ni zadovoljiv, se lahko izvede drugi pregled, ki temelji:
– na drugem vzorcu, ki je odvzet iz partije daljšega trajanja proizvodnje, in/ali
– na rezultatih, zabeleženih na kontrolnih karticah proizvajalca, če je proizvodnja že bila predmet pregleda, ki ga priznavajo pristojni organi države članice Evropske unije.
V vzorcu mora biti 35 ali 40 merilnih steklenic, odvisno od izbrane metode pregleda. Izbirati je mogoče med metodama, ki sta podrobneje opisani v tretji točki tega člena.
2. Merjenje prostornine
Na merilnih steklenicah, izbranih za vzorec, se izvedejo:
– tehtanje praznih merilnih steklenic,
– polnitev merilnih steklenic z vodo s poznano gostoto s temperaturo 20 °C do polnilnega nivoja, ki je primeren za uporabljeno metodo pregleda,
– tehtanje tako napolnjenih merilnih steklenic.
Pregled mora biti izveden s primerno merilno opremo, ki ji je zagotovljena merilna sledljivost.
Merilni pogrešek pri merjenju prostornine ne sme preseči ene petine največjega dopustnega pogreška nazivne prostornine merilne steklenice.
3. Statistična obdelava rezultatov
3.1. Uporaba metode standardnega odmika
Število merilnih steklenic v vzorcu je 35.
3.1.1. Izračunata se:
3.1.1.1 povprečje ‘x dejanskih prostornin xi za merilne steklenice v vzorcu:

3.1.1.2 ocenjeni standardni odmik s dejanskih prostornin xi v partiji:
– vsota kvadratov 35 meritev

3.1.2. Izračunata se:
3.1.2.1 zgornja meja Ts: vsota označene prostornine in največjega dopustnega pogreška glede na to prostornino
3.1.2.2 spodnja meja Ti: razlika med označeno prostornino in največjim dopustnim pogreškom glede na to prostornino
3.1.3. Kriterij sprejemljivosti:
Partija merilnih steklenic se šteje za skladno z zahtevami tega pravilnika, če števili ‘x in s hkrati zadostita naslednjim trem neenačbam:

3.2. Uporaba metode povprečnega območja
Število merilnih steklenic v vzorcu je 40.
3.2.1. Izračunata se:
3.2.1.1 povprečje ‘x dejanskih prostornin xi za merilne steklenice v vzorcu:

3.2.1.2 povprečno območje ‘R dejanskih prostornin xi za merilne steklenice v vzorcu
Da se dobi ‘R, se vzorec po vrstnem redu odvzema razdeli na 8 podvzorcev, od katerih vsak vključuje 5 merilnih steklenic.
Izračunata se:
– območje vsakega od podvzorcev, to je razlika med dejansko prostornino največje in najmanjše od petih steklenic v enem podvzorcu; tako se dobi osem območij: R1; R2; …; R8
in vsota teh območij:

3.2.2. Izračunata se:
3.2.2.1 zgornja meja Ts: vsota označene prostornine in največjega dopustnega pogreška glede na to prostornino,
3.2.2.2 spodnja meja Ti: razlika med označeno prostornino in največjim dopustnim pogreškom glede na to prostornino.
3.2.3. Kriterij sprejemljivosti:
Partija merilnih steklenic se šteje za skladno z zahtevami tega pravilnika, če števili ‘x in ‘R hkrati zadostita naslednjim trem neenačbam:

Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki proizvajajo oziroma dajejo v promet merilne steklenice po določbah tega pravilnika, morajo uskladiti svojo dejavnost s tem pravilnikom do 31. decembra 2000.

Četrti odstavek 3. člena, prvi odstavek 4. člena, 7. člen in točka 1.3. v 8. členu tega pravilnika, ki določajo obveščanje držav članic Evropske unije in označevanje z oznakami ES, se uporabljajo od dneva pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

Za uvožene merilne steklenice, ki so označene z znakom ES, veljajo določila prvega odstavka 4. člena.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.