Na podlagi petega odstavka 20. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) ter 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos električne energije in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe prenos električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenos) in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: upravljanje prenosnega omrežja), zlasti pa določa:
– pravice in obveznosti izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: obveznost javne službe);
– organizacijsko zasnovo opravljanja obeh javnih služb;
– način in pogoje zagotavljanja storitev, ki sestavljajo javno službo;
– pravice in obveznosti uporabnikov;
– način financiranja posamezne javne službe.
2. člen
Prenos in upravljanje prenosnega omrežja po tej uredbi predstavljata dve ločeni javni gospodarski službi, ki se v smislu energetskega zakona štejeta za ločeni energetski dejavnosti.
3. člen
Poleg pomenov, določenih v energetskem zakonu, imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
– poslovno občutljiv podatek: je posamezen podatek ali sklop povezanih podatkov, ki kaže na značilnost ali okoliščino gospodarskega poslovanja pravne ali fizične osebe, kot so podatki o cenah, sklenjenih pogodbah in njihovi vsebini, obsegu poslovanja, poslovnih rezultatih, in podobno;
– odklop: je prekinitev električne povezave med priključkom in prenosnim omrežjem;
– priključek: je sklop električnih vodov in naprav, s katerimi so objekti proizvajalca ali odjemalca električne energije povezani z objekti in napravami prenosnega omrežja;
– upravljalec omrežja: je upravljalec prenosnega omrežja električne energije;
– uporabnik prenosnega omrežja: je pravna ali fizična oseba, ki ima po določbah energetskega zakona in te uredbe pravico dostopa do omrežja.
2. SKUPNE DOLOČBE ZA OBE GOSPODARSKI JAVNI SLUŽBI
4. člen
Gospodarsko javno službo po tej uredbi mora izvajalec opravljati nepretrgano ves čas.
Izvajalec prenosa mora začeti opravljati javno službo s sprejemom pogodbi podobnega internega akta, s katerim so urejena razmerja med ustreznima organizacijskima enotama po prvem odstavku 12. člena te uredbe, ali z dnem dokončnosti odločbe, ki uredi njuna razmerja po tretjem odstavku 12. člena te uredbe in traja ves čas veljavnosti tega internega akta ali odločbe, oziroma dokler je izvajalec v skladu s predpisi upravičen in dolžan izvajati javno službo.
Upravljalec prenosnega omrežja mora začeti upravljati javno službo z dnem dokončnosti sklepa o določitvi upravljalca omrežja oziroma datumom, določenem v tem sklepu, in traja ves čas veljavnosti tega sklepa, oziroma dokler je izvajalec v skladu s predpisi upravičen in dolžan izvajati javno službo.
Izvajalec javne službe po tej uredbi lahko začasno prekine izvajanje javne službe le iz razlogov, ki jih določa energetski zakon in splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz omrežja za prenos električne energije, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v skladu z drugim odstavkom 70. člena energetskega zakona.
5. člen
Izvajalec javne službe je dolžan pri gradnji, vzdrževanju ali upravljanju prenosnega omrežja ravnati v skladu z načelom najboljše dosegljive tehnologije, zlasti s tem, da uporablja take gradbene in tehnične rešitve, ki brez nesorazmernih stroškov v največji možni meri zagotavljajo varnost prenosnega omrežja in zanesljivost njegovega delovanja ter varstvo okolja.
6. člen
Če opravlja gospodarski javni službi, ki ju ureja ta uredba, ista pravna oseba, mora za vsako od njiju uporabljati določbe energetskega zakona o:
– pripravljanju, revidiranju in objavi letnih računovodskih izkazov na način, ki velja za velike gospodarske družbe (37. člen tega zakona);
– pripravljanju ločenih računovodskih izkazov za vsako od teh dveh javnih služb in ločeno od ostalih energetskih dejavnosti in od drugih gospodarskih dejavnosti, ki jih opravlja (prvi in drugi odstavek 38. člena tega zakona);
– oblikovanju in predložitvi pravil o razporeditvi sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov v okviru letnega poročila na posamezni gospodarski javni službi iz te uredbe, drugi energetski dejavnosti in na drugi gospodarski dejavnosti (tretji odstavek 38. člena tega zakona);
– vključitvi vsake transakcije s povezano družbo ali družbo z istimi lastniki v letno poročilo;
– zagotovitvi ločenega izvrševanja teh dveh javnih služb v posebnih organizacijskih enotah.
Pravna oseba ne sme navzkrižno subvencionirati eno ali drugo javno službo, ki jo ureja ta uredba, kakor tudi ne subvencionirati javni službi po tej uredbi iz druge dejavnosti.
Pravna oseba mora tudi zagotoviti, da med organizacijskima enotama, v katerih se ločeno izvršujeta javni službi, ne prehaja do nikakršne izmenjave ali posredovanja poslovno občutljivih podatkov, do katerih je posamezna enota prišla pri izvajanju svoje javne službe, razen kolikor je to nujno potrebno za izvrševanja javne službe v drugi enoti. Ta prepoved velja tudi za morebitno izmenjavo ali posredovanje teh podatkov drugim delom pravne osebe, ali drugim pravnim osebam.
Pravna oseba, ki opravlja eno od gospodarskih javnih služb po tem zakonu, ne sme opravljati dejavnosti trgovanja z električno energijo.
Določbe druge, tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka, določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za fizične osebe, ki opravljajo obe gospodarski javni službi iz te uredbe.
3. PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE
3.1. Opredelitev javne službe
7. člen
Gospodarska javna služba prenos električne energije obsega:
– prenos električne energije po prenosnem omrežju;
– odgovornost za vzdrževanje primarnega in sekundarnih sistemov prenosnega omrežja;
– odgovornost za razvoj in gradnjo primarnega in sekundarnih sistemov prenosnega omrežja.
Ni gospodarska javna služba:
– prenos električne energije po neposrednem visokonapetostnem oskrbovalnem vodu izključno za lastno porabo, bodisi od prenosnega omrežja bodisi od proizvajalca;
– prenos električne energije po neposrednem visokonapetostnem vodu v lasti proizvajalca od mesta proizvodnje do prenosnega omrežja;
– vzdrževanje visokonapetostnih vodov iz prve in druge alinee tega odstavka.
3.2. Organizacijska zasnova izvajanja prenosa električne energije
8. člen
Za opravljanje prenosa električne energije ustanovi država eno javno podjetje, ki opravlja prenos na vsem območju Republike Slovenije.
Javno podjetje pridobi izključno pravico izvajanja javne službe prenosa na celotnem območju Republike Slovenije.
9. člen
Če izvajalec javne službe prenosa električne energije nima interesa za izgradnjo neposredne oskrbovalne linije za prenos električne energije, jo imata pravico zgraditi upravičeni odjemalec ali proizvajalec.
V primeru zahtev tarifnih odjemalcev morata upravičeni odjemalec in proizvajalec prodati neposredno oskrbovalno linijo za prenos električne energije upravljalcu prenosnega omrežja.
10. člen
Pogoje za pridobitev energetskega dovoljenja za izgradnjo neposredne oskrbovalne linije za prenos električne energije predpiše minister, pristojen za energetiko.
3.3. Način zagotavljanja prenosa električne energije
11. člen
Če opravlja prenos in upravljanje prenosnega omrežja ista pravna oseba, mora razmerja med organizacijskima enotama urediti s pogodbi podobnim internim aktom, ki obsega tudi ceno, po kateri ena organizacijska enota notranje obračunava prenos električne energije drugi v skladu z določbo 19. člena te uredbe.
Sklenjen interni akt iz prejšnjega odstavka tega člena morajo stranke poslati v soglasje Agenciji za energijo.
Če do sklenitve pogodbi podobnega internega akta iz prvega odstavka tega člena ne pride v roku določenem v sklepu o določitvi upravljalca prenosnega omrežja, predpiše interni akt Agencija za energijo.
12. člen
Izvajalec prenosa električne energije je dolžan priključiti na omrežje, s katerim izvaja to javno službo vsako pravno ali fizično osebo, ki pridobi soglasje upravljalca prenosnega omrežja.
Izvajalec prenosa električne energije je dolžan dopustiti in omogočiti upravljalcu omrežja izvedbo vseh ukrepov na in v zvezi s prenosnim omrežjem, ki omogočajo varno, zanesljivo in učinkovito vodenje ter obratovanje tega omrežja.
13. člen
Izvajalec prenosa električne energije je dolžan prenesti oziroma omogočiti prenos vse električne energije, glede katere ni bil zavrnjen dostop do omrežja v skladu z zakonom in to uredbo, kot to nalaga vodenje upravljalca omrežja.
Izvajalec prenosa električne energije je dolžan omogočiti tranzit električne energije na način in pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena, če tako zahtevajo mednarodni sporazumi ali meddržavne pogodbe, ki jih je sklenila Republika Slovenija.
3.4. Vzdrževanje prenosnega omrežja
14. člen
Izvajalec prenosa električne energije je dolžan investicijsko in tekoče vzdrževati oziroma zagotavljati tekoče vzdrževanje prenosnega omrežja, s katerim izvaja to javno službo tako, da je ves čas ohranjena njegova nezmanjšana funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost delovanja.
Upravljalec omrežja lahko zahteva, da izvajalec prenosa opravi posamezna vzdrževalna dela na prenosnem omrežju.
15. člen
Izvajalec prenosa električne energije mora nemudoma in v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, do katerih pride na prenosnem omrežju.
V ta namen mora izvajalec prenosa električne energije organizirati stalno službo, ki mora razpolagati z ustreznim številom usposobljenih ljudi in opremo za takojšnje posege v zvezi z odpravljanjem poškodb in okvar na prenosnem omrežju.
3.5. Skrb za razvoj prenosnega omrežja
16. člen
Izvajalec prenosa električne energije je dolžan vsaki 2 leti pripraviti načrt razvoja prenosnega omrežja za naslednjih 10 let na območju, na katerem izvaja to javno službo, upoštevaje podatke o zasedenosti omrežja oziroma njihove analize, ki jih zagotavlja upravljalec omrežja v skladu s 53. členom energetskega zakona, in ga uskladiti z nacionalnim energetskim programom.
Izvajalec prenosa električne energije si je tudi dolžan prizadevati za vključitev načrta razvoja prenosnega omrežja v prostorske planske akte, če pa to ni mogoče pa spremeniti načrt razvoja prenosnega omrežja in zagotoviti usklajenost med temi prostorskimi planskimi akti ter tem načrtom.
17. člen
Načrt razvoja prenosnega omrežja mora izvajalec prenosa električne energije takoj po sprejemu poslati ministru, pristojnemu za energetiko.
Če minister ugotovi, da je načrt razvoja prenosnega omrežja v določenih delih neskladen z nacionalnim energetskim programom, lahko zahteva, da ga izvajalec prenosa električne energije v teh delih spremeni.
18. člen
Izvajalec prenosa električne energije skladno s predpisi izdaja soglasja k nameravanim posegom v prostor, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na objekte in naprave, ki sestavljajo omrežje za prenos električne energije, s katerim izvaja to javno službo.
Pri izdajanju soglasja iz prejšnjega odstavka tega člena in določitvi pogojev za izvedbo nameravanega posega v prostor mora izvajalec prenosa skrbeti za tako stanje prenosnega omrežja, da je omogočeno njegovo varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje.
3.6. Financiranje prenosa električne energije
19. člen
Izvajalec prenosa električne energije pridobiva sredstva za financiranje javne službe s plačili cene prenosa električne energije, ki jo upravljalec omrežja interno obračuna iz cene za uporabo omrežja.
20. člen
Ceno prenosa električne energije določita izvajalec prenosa in upravljalec prenosnega omrežja v internem aktu iz prvega odstavka 11. člena te uredbe.
Višino cene in način njenega obračunavanja ter plačevanja določa splošni akt Agencije za energijo.
4. UPRAVLJANJE PRENOSNEGA OMREŽJA
4.1. Opredelitev javne službe
21. člen
Gospodarska javna služba upravljanje prenosnega omrežja obsega:
– vodenje in obratovanje prenosnega omrežja;
– zagotavljanje sistemskih storitev;
– zagotavljanje dostopa do omrežja upravičenim odjemalcem in proizvajalcem električne energije;
– priprava sistemskih obratovalnih navodil.
Upravljalec prenosnega omrežja lahko kupuje in prodaja električno energijo, kolikor je to potrebno za izravnavo odstopanj med dobavo in porabo električne energije in za izvajanje prednostnega dispečiranja po 40. členu te uredbe, ali za izvajanje drugih obveznosti javne službe po tej uredbi.
22. člen
Vodenje in obratovanje prenosnega omrežja obsega zlasti:
– skrb za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema;
– skrb za usklajeno delovanje prenosnega sistema s sosednjimi omrežji;
– koordiniranje dela v prenosnem omrežju;
– izvedba predpisanih ukrepov v primeru nenadnega in nepredvidenega pomanjkanja električne energije na trgu;
– ustavitev dobave električne energije v primerih, ki jih navaja zakon;
– skrb za sistemsko zaščito in naprave;
– skrb za obratovalne in števčne meritve v prenosnem omrežju;
– oblikovanje obratovalne statistike;
– predlaga vladi v sprejem akte, ki urejajo nenadno in nepredvideno pomanjkanje električne energije na trgu.
23. člen
Zagotavljanje sistemskih storitev obsega zlasti:
– zagotavljanje sistemskega ravnotežja;
– postavljanje tehničnih zahtev prenosnega omrežja;
– zagotavljanje trenutne rezerve moči v skladu s pravili;
– vzdrževanje rezerve moči za regulacijo frekvence;
– zagotavljanje hitre rezerve;
– zagotavljanje optimalne restavracije sistema po motnji;
– skrb za ustrezne napetostne razmere.
Podrobneje določijo sistemske storitve ter način njihovega zagotavljanja sistemska obratovalna navodila.
24. člen
Upravljalec prenosnega omrežja je dolžan zagotavljati upravičenim odjemalcem in proizvajalcem električne energije dostop do omrežja na način in pod pogoji, določenimi v energetskem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
4.2. Organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe
25. člen
Upravljanje prenosnega omrežja lahko opravlja eno javno podjetje, ki opravlja prenos električne energije na vsem območju Republike Slovenije.
Javno podjetje pridobi izključno pravico izvajanja te javne službe na celotnem območju Republike Slovenije.
26. člen
Vlada določi javno podjetje, ki opravlja prenos električne energije na vsem območju Republike Slovenije, za upravljalca prenosnega omrežja s sklepom o določitvi upravljalca prenosnega omrežja iz 27. člena te uredbe.
Javno podjetje določi vlada za upravljalca prenosnega omrežja za določen čas, ki ni krajši od 10 in ne daljši od 15 let.
27. člen
S sklepom o določitvi upravljalca prenosnega omrežja vlada določi zlasti:
– prenosno omrežje, ki ga upravljalec omrežja upravlja;
– rok, v katerem mora upravljalec prenosnega omrežja prevzeti v upravljanje obstoječe prenosno omrežje s tem, da sprejme interni akt o ureditvi razmerij med organizacijskima enotama iz prvega odstavka 11. člena te uredbe;
– rok, v katerem mora pripraviti sistemska obratovalna navodila,
– čas trajanja upravljanja prenosnega omrežja.
Roka iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka in čas upravljanja omrežja iz četrte alinee prejšnjega odstavka začnejo teči z dnem dokončnosti sklepa o določitvi upravljalca prenosnega omrežja.
4.3. Priključitev na omrežje in odklop od prenosnega omrežja
28. člen
Vsak proizvajalec ali upravičeni odjemalec električne energije, ki se glede na napetostni nivo svoje proizvodnje ali odjema lahko priključi na prenosno omrežje, ima pravico do priključitve na to omrežje. Ta določba ne velja za proizvajalca ali upravičenega odjemalca, ki se mora v skladu s predpisi zaradi obsega svoje proizvodnje oziroma odjema in napetostni nivo priključka priključiti na distribucijsko omrežje.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za posrednika, ki v skladu s 73. členom energetskega zakona oskrbuje odjemalce na zaokroženem gospodarskem območju, ki je obstajalo ob uveljavitvi energetskega zakona.
Tehnične in druge pogoje za priključitev določajo sistemska obratovalna navodila.
29. člen
Pred začetkom izdelave priključka mora proizvajalec ali upravičeni odjemalec pridobiti soglasje upravljalca prenosnega omrežja za priključitev.
Pogoji in merila za izdajo soglasja se določijo s splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega omrežja, izdanimi v skladu z drugim odstavkom 70. člena energetskega zakona.
O izdaji soglasja odloči upravljalec omrežja z odločbo v upravnem postopku, o pritožbi zoper to odločbo pa odloča minister, pristojen za energetiko.
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan izvajalec prenosa električne energije omogočiti priključitev upravičenega odjemalca ali proizvajalca na prenosno omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili.
30. člen
Upravljalec prenosnega omrežja sme odklopiti upravičenega odjemalca od prenosnega omrežja iz razlogov za prenehanje dobave energije, navedenih v 75., 76. in 77. členu energetskega zakona.
Določba prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za odklop proizvajalca od prenosnega omrežja.
4.4. Dostop do prenosnega omrežja
31. člen
Upravičeni odjemalci in proizvajalci električne energije imajo pravico do dostopa do omrežja za izvršitev pogodb, evidentiranih na organiziranem trgu z električno energijo, ali sklenjenih na tem trgu, razen če jim upravljalec omrežja dostop zavrne.
Vsako oddajanje električne energije v prenosno omrežje ali odjem električne energije s prenosnega omrežja brez evidentirane ali na trgu sklenjene pogodbe zaračuna upravljalec omrežja kot plačilo za izravnavo odstopanj.
V imenu in za račun upravičenega odjemalca ali proizvajalca lahko dostop do omrežja uveljavljajo tudi trgovec z električno energijo in tržni zastopnik.
32. člen
Dostop do omrežja za tranzit električne energije lahko uveljavlja vsaka pravna ali fizična oseba, ki izkaže, da ga potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti.
Dostop do omrežja za tranzit električne energije se uveljavlja na enak način in pod enakimi pogoji, kot določa ta uredba za dostop upravičenih odjemalcev ali proizvajalcev do omrežja.
33. člen
Dostop do omrežja se uveljavlja na dva načina:
– s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja;
– s trenutnim dostopom do omrežja v okviru izravnave odstopanj.
34. člen
S pogodbo o dostopu do omrežja, ki jo skleneta uporabnik omrežja in upravljalec omrežja, pridobi uporabnik omrežja za določen čas zagotovljen dostop do prenosnega omrežja za določeno količino energije ob določenem času in v določeni prenosni smeri.
Sklenjeno pogodbo iz prvega odstavka tega člena je treba nemudoma, najkasneje pa do začetka njihovega izvrševanja, poslati Agenciji za energijo. Agencija lahko odloči, da se ji namesto celotnih pogodb pošljejo le določeni bistveni podatki iz teh pogodb, in določi te podatke.
35. člen
Pogodba se sklene na podlagi zahteve uporabnika omrežja, kateri mora biti priložena pogodba ali pogodbe o nakupu in prodaji električne energije, zaradi katere ali katerih se zahteva dostop do omrežja.
Če upravljalec omrežja v skladu z energetskim zakonom in to uredbo ne zavrne zahteve za dostop do omrežja, je dolžan skleniti pogodbo.
Upravljalec omrežja je dolžan skleniti pogodbo tudi v primeru, ko tako odloči agencija v skladu s tretjim odstavkom 27. člena energetskega zakona v postopku odločanja o pritožbi uporabnika omrežja, ki je vložil zahtevo za sklenitev pogodbe.
Če ni s pogodbo drugače določeno, je dolžan uporabnik omrežja plačati pogodbeno zagotovljeni dostop do omrežja v celoti, ne glede na to, koliko električne energije je bilo v okviru tega dostopa ob posameznem času preneseno.
36. člen
Trenutni dostop do omrežja pridobi uporabnik omrežja s tem, da izpolni pogoje za dostop, ki so določeni v sistemskih obratovalnih navodilih.
37. člen
Upravljalec omrežja lahko zavrne dostop do omrežja le zaradi tehničnih in obratovalnih omejitev v prenosnem omrežju.
Pri odločanju o dostopu do omrežja mora upravljalec omrežja upoštevati razvidne in nediskriminatorne kriterije, kot so: vrstni red prispetja zahtev za dostop do omrežja; sorazmerno zmanjšanje dostopa vsem uporabnikom, ki zahtevajo dostop; javna dražba in podobno. Te kriterije, ki so lahko za posamezne dele omrežja različni in jih upravljalec omrežja določi v soglasju z Agencijo za energijo.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko upravljalec zavrne dostop do omrežja, če bi onemogočilo ali otežilo oskrbo odjemalcev na distribucijskem omrežju, ki niso upravičeni odjemalci.
4.5. Financiranje upravljanja prenosnega omrežja
38. člen
Upravljanje prenosnega omrežja se financira iz cene za uporabo omrežja, ki jo plačujejo uporabniki omrežja upravljalcu prenosnega omrežja za vsak posamezen dostop do omrežja. Cena za uporabo omrežja obsega ceno prenosa skladno z 19. členom te uredbe in ceno upravljanja prenosnega omrežja, za dejavnosti določene v 20. členu te uredbe.
4.6. Druge določbe o načinu upravljanja prenosnega omrežja
39. člen
Upravljalec omrežja mora zagotavljati drugim omrežjem, s katerimi je povezano omrežje njegovega izvajanja javne službe, zadostne podatke, da je zagotovljeno varno in učinkovito obratovanje vseh omrežij in njihovo vzajemno delovanje.
Upravljalec omrežja mora zagotavljati organizatorju trga električne energije vse podatke, ki jih le-ta potrebuje za delovanje trga električne energije.
Upravljalec omrežja mora varovati zaupne ali poslovno občutljive podatke, do katerih je prišel pri izvajanju svoje javne službe. Ta določba pa ne velja za podatke, ki jih je v skladu z zakonom dolžan zagotavljati Agenciji za energijo ali ministru, pristojnemu za energetiko.
40. člen
Upravljalec omrežja je dolžan izvajati odločitve, ki jih organizator trga sprejema pri prednostnem izravnavanju ponudb po drugi alinei četrtega odstavka 22. člena energetskega zakona (prednostno dispečiranje).
Proizvajalce električne energije s pravico prednostnega dispečiranja, ki uporabljajo domača goriva, količino in ceno proizvedene električne energije določi vlada ob sprejemu letne energetske bilance v skladu s 15. členom energetskega zakona. Pri določitvi količine in cene električne energije, ki je predmet prednostnega dispečiranja, mora vlada zagotoviti, da ne pride zaradi prednostnega dispečiranja do anomalij na trgu električne energije in izkrivljanja konkurence na tem trgu.
Energijo iz drugega odstavka tega člena mora upravljalec omrežja prodati na organiziranem trgu z električno energijo po trenutni tržni ceni.
Vlada določi tudi največjo količino električne energije, ki jo upravljalec omrežja lahko uvozi za prodajo na organiziranem trgu z električno energijo. Stroške za nakup električne energije krije upravljalec prenosnega omrežja.
Dejavnost iz četrtega odstavka tega člena sme upravljalec prenosnega omrežja opravljati izključno do 1. 1. 2003, razen če vlada, v skladu s 115. členom energetskega zakona, ta rok skrajša.
Upravljalec omrežja sklene dolgoročno pogodbo s proizvajalcem energije, ki je predmet prednostnega dispečiranja v skladu z določbo prvega in drugega odstavka tega člena, v kateri stranki določita njeno količino in dinamiko dobave ter roke plačila te energije.
Stroške prednostnega dispečiranja krije upravljalec omrežja iz plačil cene, po kateri jo lahko proda na trgu ter dela cene za uporabo omrežja.
Poračun stroškov prednostnega dispečiranja mora izdelati upravljalec omrežja v 15 dneh po izteku koledarskega leta in ga predložiti agenciji.
41. člen
Vlada lahko v skladu s predpisom, s katerim naloži najmanjše deleže porabe energije iz obnovljivih virov ali odpadkov po četrtem odstavku 19. člena energetskega zakona, upravljalcu omrežja naloži, da razpiše nakup določene količine energije iz obnovljivih virov ali odpadkov za določen čas, ki ni daljši od 10 oziroma 15 let. Za izvedbo razpisa se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo javna naročila.
Energijo iz prejšnjega odstavka tega člena mora upravljalec omrežja prodati na organiziranem trgu z električno energijo po trenutni tržni ceni.
Stroške za nakup električne energije krije upravljalec omrežja iz plačil cene, po kateri jo lahko proda na trgu ter dela cene za uporabo omrežja.
42. člen
Upravljalec omrežja je dolžan najmanj enkrat dnevno na svoje stroške na elektronski način objaviti podatke o zasedenosti prenosnega omrežja po posameznih prenosnih smereh.
Podatke o zasedenosti omrežja mora upravljalec omrežja hraniti 2 leti.
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Elektro Slovenije – javno podjetje za prenos električne energije, Hajdrihova 2, Ljubljana, katerega status je urejen z uredbo o preoblikovanju Javnega podjetja Elektro – Slovenija, p.o., v Javno podjetje Elektro – Slovenija, d.o.o. (Uradni list RS, št. 28/96), je javno podjetje v smislu 8. člena te uredbe, ustanovljeno za opravljanje prenosa električne energije na vsem ozemlju Republike Slovenije.
44. člen
Določbe 6. člena te uredbe o ločitvi opravljanja obeh javnih služb po tej uredbi se začnejo uporabljati 1. januarja 2001.
Določbe o dostopu do omrežja se začnejo za upravičene odjemalce uporabljati v 18 mesecih od uveljavitve energetskega zakona in se do 1. 1. 2003 uporabljajo le za dostop do omrežja za električno energijo, proizvedeno v Republiki Sloveniji, razen če v skladu s 115. členom energetskega zakona vlada ta rok skrajša.
45. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 312-32/2000-1
Ljubljana, dne 25. maja 2000.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Podpredsednik
