Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 ter 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 59/99 – odločba US) in 16. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, 49/99 in 86/99) je Občinski svet občine Brežice na 14. seji dne 15. 5. 2000 sprejel
O D L O K
o novelaciji zazidalnega načrta Trnje Brežice
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme novelacija zazidalnega načrta za Trnje, ki je bil sprejet z odlokom in dopolnitvami o zazidalnem načrtu za Trnje (Uradni list SRS, št. 42/72, 22/73, 17/80, 39/86 in Uradni list RS, št. 57/97, 79/97).
2. člen
Novelacijo zazidalnega načrta za Trnje je izdelal Projektivni biro Region Brežice pod št. 2093/U-98.
3. člen
Novelacija zazidalnega načrta daje smernice, določa pogoje za gradnjo na obravnavanem območju in tolmači detajle, ki v grafičnem delu ne morejo biti prikazani ter predstavlja osnovo na kateri se bo izdelovala dokumentacija za pridobitev lokacijskega dovoljenja, t.j. izris iz PIN.
4. člen
Novelacija ZN vsebuje:
A) Tekstualni del
01. Upoštevana prostorsko urbanistična dokumentacija
02. Obrazložitev
03. Ocena stroškov za izvedbo
04. Seznam parcel in lastništvo
05. Soglasja
06. Odlok o novelaciji ZN Trnje Brežice
B) Grafični del
01. Izsek iz DDP Občine Brežice 1:5000
02. Prikaz ZN Trnje Brežice – novelacija 1980 1:1000
03. Kopija katastrskega načrta list 03 a 1:1000
list 03 b 1:2880
– Faza ZAHOD
04. Geodetska podloga 1:500
05. Inventarizacija stavbnega fonda 1:500
06. Arhitektonsko ureditvena situacija 1:500
07. Parcelacija z elementi za zakoličbo 1:500
08. Komunalna in energetska infrastruktura 1:500
09. Prometna situacija 1:500
– Faza VZHOD
10. Geodetska podloga 1:500
11. Inventarizacija stavbnega fonda 1:500
12. Arhitektonsko ureditvena situacija 1:500
13. Parcelacija z elementi za zakoličbo 1:500
14. Komunalna in energetska infrastruktura 1:500
15. Prometna situacija 1:500
16. Prerezi 1:500
MEJA OBMOČJA NOVELACIJE ZAZIDALNEGA NAČRTA
5. člen
Meja novelacije zazidalnega načrta je identična z mejo UZ za Brežice, kar pomeni, da na severu poteka po južnem robu pločnika ob Bizeljski cesti, na zahodu pa po vzhodnem robu pločnika ob Cesti svobode.
Južna meja je rob višjega platoja, ki zajema naslednje parcele v k.o. Trnje
1/31, 1/308, 1/309, 1/328, 1/1, 1/215, 1/128, 1/212, 1/129, 1/130, 1/193, 1/127, 36/22, 1/225, 1/117, 29/18, 29/15, 29/2, 36/2, 29/19, 29/20, 36/23, 36/24, 36/3, 36/12, 36/10, 36/9, 34/15, 34/14, *63, 26/18, 26/19, 26/20, 26/21, 26/22, 26/23, 26/15, 213/1, 64/17, 64/15, 64/12, 64/10, 66/12, 66/11, 66/7, 62/37, 62/54, 66/14, 67/3, 68, in 215/1.
Na vzhodni strani meja poteka po vzhodnem robu Trnske poti in se nadaljuje po robu višjega platoja odn. zajema naslednje parcele 215/1, 60/1, *69, 67/3, 68, vse k.o. Trnje.
6. člen
Vse meje so prikazane v grafičnem delu in potekajo po robovih navedenih parcel ali čez parcele.
7. člen
Območje je razdeljeno na štiri kareje, ki jih delijo tri ulice v smeri sever – jug in sicer Prežihova, Kocbekova in Murnova. V grafičnem delu sta obdelana po dva kareja skupaj, in sicer kareja A in B, ki tvorita fazo zahod ter C in D, ki tvorita fazo vzhod.
FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
Splošni pogoji
8. člen
Soseska ima pretežno stanovanjski značaj, ki ga je treba ohraniti.
9. člen
Objekti na območju novelacije ZN so predvideni predvsem za stanovanjsko in stanovanjsko-poslovno namembnost. Poslovno-stanovanjski objekti so možni ob Prežihovi ulici, ob Bizeljski cesti in Cesti svobode. Gradnja objektov s čisto poslovno dejavnostjo je možna le do max. površine 40 m2.
Gradnja samostojnih skladišč ni dovoljena, razen v posameznih primerih, ki jih določa ta odlok in sicer na območju elektro kareja ter v sklopu poslovnih prostorov (do 1/3 površine).
Obrtne, podjetniške in podobne dejavnosti so možne le, če ne povzročajo hrup, ne onesnažujejo okolja ali če na kakršenkoli način ne predstavljajo motnje v bližnji okolici.
Za te objekte je pri izdelavi izrisa iz PIN potrebno pridobiti soglasje sosedov mejašev in KS.
Na območju ZN ni dovoljena gradnja novih gostinskih lokalov ali širitev kapacitet obstoječih gostinskih lokalov, razen, če ni s tem odlokom posebej določeno (primer: lokali neposredno ob Bizeljski cesti).
10. člen
V naselju je dovoljena gradnja objektov, ki spremljajo stanovanjsko namembnost, kot so npr. skupne garaže, kioski ter objekti z uslužno (razen gostinskih), oskrbno, trgovsko, versko, vzgojnovarstveno namembnostjo, kakor tudi športni, kulturni, infrastrukturni in drugi podobni objekti, ob upoštevanju omejitev.
11. člen
Objekti oziroma naprave so lahko stalnega ali začasnega značaja.
12. člen
Na mestih, kjer je prikazano v grafičnem delu, je možna gradnja spremljajočih oziroma pomožnih objektov, kot so garaže, shrambe, drvarnice, kurilnice, plinski rezervoarji ipd. in objektov za izboljšanje kvalitete bivanja, kot so terase, bazeni, ute, senčnice, pergole, nadstrešnice, zimski vrtovi in vetrolovi, vendar v skladu s pogoji za arhitektonsko oblikovanje, ki jih določa ta odlok.
Možna je tudi gradnja prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav.
13. člen
Ne glede na določbe 12. člena, je na obravnavanem območju dovoljena navedena gradnja tudi tam, kjer to ni predvideno v grafičnem delu, vendar upoštevajoč pogoje in smernice, ki so podani v tem odloku.
14. člen
Glede na vrsto posega, so dovoljene novogradnje, dozidave, nadzidave, dopolnilna in nadomestna gradnja, kakor tudi rekonstrukcije, adaptacije, sanacije, ter tekoča vzdrževalna dela.
Dovoljene so rušitve in spremembe namembnosti v skladu s tem odlokom.
Za gradnjo objektov, ki so navedeni v 12. členu in za rušitve, se izdela priglasitveni elaborat, če ni v nasprotju z veljavno zakonodajo.
15. člen
V naselju ni dovoljeno graditi objektov za rejo drobnice, perutnine ipd.
16. člen
Objekti za katere se izdaja gradbeno dovoljenje morajo biti gradbeno in oblikovno kvalitetni.
17. člen
Pri gradnji objektov je treba upoštevati osnovno tlorisno obliko oziroma tip stavbe, ki je predvidena v grafičnem delu.
18. člen
Dimenzije novih objektov in dozidav so podane na osnovi izmer iz geodetskega posnetka. Tolerance so možne, z izjemo določil glede gradbene linije, gabaritne linije in maksimalne pozidanosti parcele.
19. člen
Za naslednje objekte, ki se jih lahko gradi v okviru določenih F.Z., so dovoljene maksimalne površine:
– bazeni – največ 100 m2,
– terase – največ 60 m2.
20. člen
Gradbena linija velja za vse stavbe in se mora upoštevati, na mestih kjer je določena.
Odstopanja od gradbene linije so možna le v globino parcele max. do 1,2 m, na površini manjši od ene tretjine površine fasade objekta.
Izven gradbene linije je možna le postavitev nadkritij, izložbenih omar, reklamnih nadpisov ipd., in sicer na oddaljenost do 0,5 m proti ulici.
21. člen
Gabaritne linije so določene za objekte visokih gradenj z namenom, da ščitijo širino uličnega koridorja in na ta način sprostijo izgled naselja.
Na mestih kjer je določena gabaritna linija, je možna gradnja le v globino parcele.
Izven gabaritne linije niso dovoljeni objekti z zaprtimi (polnimi) stenami. Dovoljeno je postavljati le ograje, pergole, brajde, oglasne stolpe ipd.
Izjemoma se izven gabaritne linije dovoljuje postavitev kioska, kot sezonskega objekta, če pristojni občinski organ soglaša s posegom, vendar do maks. površine 8 m2.
Odločba o postavitvi se izda za vsako leto posebej.
22. člen
Možna je fazna gradnja v okviru določenih F. Z. po smiselnih in oblikovnih celotah, če ni možno pridobiti lastništvo na celotni predvideni parceli, ali iz drugih razlogov.
23. člen
Na parceli, na kateri je v grafičnem delu vidno da že stoji objekt, poleg njega ali delno na njegovem mestu pa je predviden novi stanovanjski objekt (kot je to npr. v enoti b1 ali objekta v Prežihovi ul.), lahko obstoječi stanovanjski objekt ostane do gradbenega posega, za kateri je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.
V primeru graditve je treba upoštevati predvideno situacijo, stari objekt pa se po izvedbi novega odstrani.
V primeru rekonstrukcije občinski upravni organ pristojen za planiranje določi pogoje v skladu z usmeritvami iz tega ZN.
24. člen
Možna je rekonstrukcija obstoječih objektov v smislu izkoriščanja podstrešja v stanovanjske namene pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
25. člen
Za objekte za katere je v grafičnem delu predvidena sanacija, se določijo pogoji sanacije v izrisu iz ZN, skladno z določbami tega odloka.
Parcele in zunanja ureditev
26. člen
Na obravnavanem območju je celotna gradbena parcela funkcionalno zemljišče.
27. člen
Vsaki stanovanjski objekt ima lastno parcelo. Na eni parceli ne moreta biti dva ali več stanovanjskih objektov razen, če s tem odlokom ni drugače določeno.
28. člen
Za večstanovanjske stavbe je v grafičnem delu določeno funkcionalno zemljišče.
29. člen
Pri parcelaciji je potrebno spoštovati obliko parcel, ki je določena v načrtu parcelacije.
Zaradi nepopolnosti grafičnih podlog, je potrebno preverjati meje predvidenih parcel v načrtu parcelacije in jih usklajevati z dejanskim stanjem lastništva skupaj s pristojno geodetsko službo. Pri temu naj bodo vodilo obstoječe parcelne meje.
Če so obstoječe meje korigirane v smislu zamenjave dela parcel dveh sosednjih lastnikov (npr. v enoti a1) je potrebno spoštovati pravilo o enakosti kvadrature zamenjanega dela parcel.
30. člen
V primeru da investitor ni v možnosti pridobiti lastništvo na celotni gradbeni parceli, je možno izdati ustrezno gradbeno dokumentacijo oziroma dovoljenje, če sam objekt ne tangira manjkajoče površine. V tem primeru se določi začasno funkcionalno zemljišče, ki pa mora v osnovi zadovoljevati potrebam (vsebini) objekta.
31. člen
Maksimalna pozidava parcel (tloris osnovnega in pomožnega objekta brez dovoza in parkirišč) je 60% za individualne objekte. Izven te površine so lahko vrtne ute, pergole, in ostali pomožni objekti, ki niso zaprtega tipa, npr. nadstrešnice.
32. člen
Glavni objekt se praviloma postavi ob glavni prometnici, na dvorišču pa se organizirajo pomožni objekti (garaža, drvarnica, kurilnica).
33. člen
Zunanja ureditev, skupaj z dovozi oziroma dostopi iz javnih površin na parcelo se določi pri izdelavi izrisa iz PIN v skladu s določili tega odloka in pod pogoji upravljalca cest.
Za javne objekte koristne površine večje od 50 m2 se izdela načrt zunanje ureditve, kot sestavni del projektne dokumentacije.
34. člen
Možna in priporočljiva je izvedba skupnih dovozov za dve sosednji parceli.
35. člen
Za objekte, ki imajo predviden dostop iz javnih površin, le-te pa še niso izvedene (npr. podaljšek Bohoričeve ulice) je možno izdati lokacijsko dovoljenje, pod pogojem, da se predvidi začasni dovoz, če je to možno glede na situacijo.
36. člen
Za objekte s poslovno ali kakršnokoli javno namembnostjo je treba obvezno zagotoviti potrebne parkirne prostore na lastni parceli (v okviru F.Z.) ali neposredno ob njej, (dovoljuje se tudi na parceli preko vozišča). Če to ni možno je dovoljeno koristiti javna parkirna mesta, pod pogojem, da niso oddaljena več kot 30 m od parcele in s soglasjem upravljalca.
37. člen
Parkiranje za individualne stanovanjske hiše se predvidi na lastni parceli.
38. člen
Parkirne površine morajo biti utrjene bodisi s travnimi ploščami, tlakovci, asfaltirane ipd.
39. člen
Dovoljena je postavitev ustrezno oblikovanih ograj do maks. višine 0,70 m ob cesti, pod pogojem da ne ovira preglednosti cestišča.
Na notranji meji parcele je dovoljena ograja do višine 1,20 m. Od ravnine ulične fasadne linije naprej, v globino parcele, je dovoljena maksimalna ograja 2 m, vendar v soglasju s sosedom.
Zidane ali betonske ograje so dovoljene do višine največ 1,20 m.
Pri določeni urbanistični skupini individualnih, vrstnih ali atrijskih hiš naj bo ograja oblikovno enotna glede višine, materiala in vrste.
Dostop do vhoda v večstanovanjski, poslovni, oziroma javni objekt ali del objekta ne sme biti ograjen.
Pri oblikovanju in dimenzioniranju ograj in živih mej je treba omogočiti preglednost in varnost izvozov oziroma priključkov; upoštevati je treba varnostni trikotnik.
40. člen
Pri urejanju dvorišč ni dovoljeno spreminjati koto raščenega terena na meji parcele s sosedom, razen v primeru, da je v tej novelaciji predvideno drugače.
41. člen
Pri premikih zemeljskih mas in pri gradnji je treba paziti, da se odstranijo le tista drevesa, ki neposredno ovirajo gradnjo.
42. člen
Dvorišča se primerno uredijo. Lahko so asfaltirana, utrjena s tlakovci, travnimi ploščami ipd.
Zaželjena je zazelenitev s travnimi površinami, sadnim in okrasnim drevjem, grmovnicami, cvetličnjaki ali vrtovi. Po robu parcele se priporoča zasaditev žive meje.
Možna je postavitev vrtnih svetilk.
Oblikovanje objektov
43. člen
Garaže in podobni pomožni objekti so lahko v osnovnem objektu ali ob njemu, pod pogojem, da ne izstopajo iz osnovnega gabarita objekta proti ulici več kot 1,80 m. Lahko so tudi samostoječi, vendar pod enakim pogojem, oziroma da ne izstopajo izven ravnine fasade stanovanjskega objekta na ulično stran več kot 1,80 m.
Horizontalne in vertikalne mere pomožnega objekta ne smejo presegati mere glavnega objekta.
Maksimalna površina pomožnega objekta je 80 m2.
Maksimalna višina kapne lege je 4,50 m nad srednjo višinsko koto raščenega terena.
Pomožni objekti morajo biti gradbeno in oblikovno kvalitetni.
Gospodarski objekti in nadstrešnice so lahko samo pritlični, brez mansarde in kleti, maksimalne površine 50% od osnovnega objekta.
44. člen
Pri oblikovanju objektov naj bodo vodilo okolne stavbe oziroma bližnje urbanistično okolje, kateremu pripada objekt.
45. člen
Pri določanju naklona strehe se je držati obstoječih naklonov, ki so značilni za urbanistično celoto, kateri pripada obravnavni objekt (na sosednjih objektih oziroma v ulici). Praviloma je to od 15° do 30° pri dvokapnicah.
Pri večkapnicah so možni nakloni od 5°-45°.
Smer slemena po ZN.
Kritina dozidave mora biti enaka kritini glavnega objekta.
Dovoljene so vse vrste kritine, razen valovitega salonita. Obstoječe salonitne kritine se zadržijo, pri obnovi se pa zamenjajo z drugo vrsto kritine. Priporoča se kritina naravne opečne barve, dovoljene so pa tudi druge, različne barve, vendar mora biti enotna (glede vrste in barve) na celotnem objektu.
46. člen
Pri oblikovanju strehe se dovoljuje uporaba čopov, frčad, strešnih oken, svetlobnih trakov ipd.
47. člen
Uporaba sončnih kolektorjev je dovoljena le, če so sestavni del stavbne opreme oziroma če so vkomponirani v objekt kot njegov sestavni del.
Naknadno dodajanje posameznih kolektorjev ni dovoljeno, razen, če se njihova postavitev uskladi s pogoji v prvem odstavku tega člena.
48. člen
Maksimalno število etaž nad zemljo za individualne stanovanjske objekte v naselju je pritličje, nadstropje in mansarda, če v grafičnem delu ni določeno drugače.
Objekte je dovoljeno tudi delno ali popolnoma podkletiti. To velja tudi za objekte, pri katerih v grafičnem delu ni predvidena klet.
49. člen
Maksimalna dovoljena kota kapne lege individualnih stanovanjskih objektov je 7,50 m oziroma kapi 7 m nad okoliškim terenom.
Maksimalna višina kolenčnega zidu je 1,50 m.
50. člen
Maksimalna višina kote pritličja je 1,20 m nad okoliškim terenom.
51. člen
Posebni pogoji za objekte ob Bizeljski cesti v enotah a1 in b1:
– namembnost po etažah:
– pritličje: javna; predvidoma poslovni prostori,
– nadstropje: stanovanjska; delno so dovoljeni poslovni prostori,
– podstrešje: stanovanjska;
– kota pritličja naj bo poravnana s pločnikom ob Bizeljski cesti (tol. +- 0.10 m); možna je podkletitev objektov,
– za objekte, ki imajo podstrešje je maks. dovoljena višina kolenčnega zidu 0,80 m;
– naklon strehe 35° – 38°
– kritina opečne ali rjave barve
– potrebno je zagotoviti ustrezno število parkirnih mest, za vsaki lokal,
– minimalno 2 PM, oziroma po eno dodatno parkirno mesto za vsakih 50 m2 lokala,
– parkirne površine se utrdijo s travnimi ploščami, od pločnika pa so ločene z betonskimi robniki,
– izmed PM se zasadi drevored in sicer listavci – javor.
UREJANJE JAVNIH POVRŠIN IN INFRASTRUKTURE
Prometna ureditev
52. člen
Hodniki in površine za pešce se izvedejo na mestih, kjer so predvideni. Lahko so asfaltirani ali tlakovani, zaključeni z robniki.
Praviloma je širina hodnika za pešce 1,60 m, če v grafičnem delu ni drugače določeno.
Poti za pešce in kolesarske steze se opremijo z ovirami za motorni promet, na mestih, kjer je to potrebno.
53. člen
Za kolesarski promet je predviden hodnik ob Prežihovi ulici in delu Bizeljske ceste, ki se nadaljuje ob Cesti svobode. Obstoječi hodnik za pešce se prestavi.
Pri izvedbi je treba upoštevati vse veljavne tehnične predpise.
54. člen
Predvidena je izvedba dodatnih parkirnih površin za večstanovanjske bloke.
Nova parkirna mesta ob zahodni meji obravnavanega območja (Cesta svobode) in v enoti a1, je potrebno utrditi s travnimi ploščami, ostala se lahko asfaltirajo s soglasjem tangiranih pristojnih služb.
V Prežihovi in Kregarjevi ulici se del cestnega koridorja rekonstruira in se uredijo parkirna mesta za vzdolžno parkiranje. Hodnik za pešce se ukine ali prestavi, kot je prikazano v grafičnem delu.
55. člen
Parkirna mesta namenjena za prebivalce večstanovanjskih blokov v enotah a3 in b3, je možno oddati v najem prebivalcem, vendar maksimalno eno za vsako stanovanje.
V najem se lahko oddajajo parkirna mesta v določenih parkirnih enotah in sicer označenih v grafičnem delu z eno ali dve zvezdici. Z eno zvezdico je označena parkirna enota v kateri je možno oddati v najem največ 70% parkirnih mest, z dvema zvezdicama je označena parkirna enota, katera se lahko v celoti odda v najem.
Parkirna mesta, ki bodo oddana v najem se označijo s številkami.
Določena parkirna mesta, ki so označena v grafičnem delu, je možno nadkriti pod naslednjimi pogoji:
– možna je postavitev nadstrešnic, vendar pod pogojem, da se istočasno izvede cel niz
– vse nadstrešnice v enem nizu morajo biti enotno oblikovane, kvalitetne izvedbe in gradbeno dokončane z obdelanimi detajli
– pri oblikovanju je potrebno upoštevati naslednje zahteve:
– višina: 2,00 – 2,90 m
– naklon strehe: 10° (+ / - 3°)
– kritina: velikopovršinske plošče, ravne ali valovite, iz ustreznih materialov za ta naklon
– barva kritine: temni odtenki sive, rjave ali zelene barve
– konstrukcija: montažna, iz kovinskih profilov
– nadstrešnice ni možno postavljati na javnih parkiriščih, če v grafičnem delu ni tako določeno.
56. člen
Na cestah znotraj območja ZN je možna izvedba fizičnih ukrepov za umirjanje prometa, v skladu s predpisi. Ti ukrepi se določajo po potrebi in je zanje potrebno pridobiti samo odločbo o priglasitvi del, kolikor ne gre za večje posege, ki bi posegali izven meje cestnega koridorja.
57. člen
Javna pot v jugovzhodnem delu enote a4 se delno prestavi.
58. člen
Predvidena je razširitev Trnske poti za motorni promet.
59. člen
Novo predvidene vozne površine se asfaltirajo in uredijo vsaj z enostranskim pločnikom in javno razsvetljavo.
60. člen
V primeru, da je dovoz do objekta oziroma parcele možen iz več prometnic, se le-ta izvede iz prometnice nižjega ranga.
Za individualne stanovanjske objekte se praviloma priključitev zasebnega dovoza na ulico, izvaja s posnetim robnikom, pločnik pa ostaja na nivoju.
Za objekte z javno namembnostjo se izvede uvoz z radiji po veljavnih predpisih.
61. člen
V enoti b3 je predvidena izgradnja garažne hiše za potrebe prebivalcev soseske. Objekt je predviden kot dvoetažni, vendar se lahko izvede fazno in sicer, v prvi fazi kot pritlični s celicami v dveh vrstah in z ravno streho. Kota pritličja je 157,5 (+ / - 0,30m) mNM. Dostop bo iz Kregarjeve in Meškove ul.
V drugi fazi je predvidena še ena etaža nad pritličjem, z dovozom s severne strani, preko klančine. Streha bo ravna nad garažnimi enotami, nad srednjim delom (dovozom) pa bo v obliki dvokapnice, naklona od 15° do 25°.
Pred posegom na obravnavanem zemljišču se obvezno izdela idejni projekt, ki ga potrdi občinski organ pristojen za prostorsko načrtovanje.
62. člen
V elektro kareju, ob Kocbekovi ulici, se izvede skladišče za potrebe RTP.
Objekt je pritličen z dvokapno streho, lahko je zidan ali montažni, vendar kvalitetne izvedbe. V primeru, da se bo izvajal v fazah, naj se prvo izvede del, ki je na večji oddaljenosti od ulice.
63. člen
Ob Bizeljski cesti je predvidena izgradnja avtobusnega postajališča, ki delno sega v meje tega ZN.
64. člen
Ob Cesti svobode je predvidena izvedba nadhoda oziroma podhoda za povezavo s sosednjim naseljem. Lokacija se izbere na osnovi predhodne strokovne presoje in analize predvidenih potreb. Obvezna je izdelava idejnega projekta. Kolikor bo nadhod oziroma nadvoz imel še kakšno drugo funkcijo, je potrebno izdelati lokacijski načrt.
65. člen
V podaljšku Kregarjeve ulice se proti zahodu izvede nadvoz nad Cesto svobode, kot povezava Trnja s sosednjim naseljem. Pri izdelavi izrisa oziroma lokacijske dokumentacije, je posebno pozornost dati oblikovanju objekta.
Ureditev javnih površin
66. člen
Zemljišče med stanovanjskimi bloki v enoti a3 se ohrani kot javna, predvsem zelena površina urejena v parkovnem slogu, ki bo namenjena za igro otrok ter počitek in bivanje na prostem.
Zunanja ureditev se natančneje določi s posebnim idejnim projektom, ki ga potrdi občinski organ za prostorsko planiranje. Projekt bo obravnaval celotno površino enote v skladu z tem ZN in naslednjimi smernicami:
– pešpoti se uredijo v parkovnem slogu, priporoča se tlakovanje; ob njih se lahko postavijo klopi,
– površine za igro se utrdijo predvidoma z naravnimi materiali, kot so opeka, les, kamen, delno je možen tudi asfalt oziroma beton,
– površine namenjene za igrišča se opremijo z ustreznimi igrali; prevladujejo naj naravni materiali, izjema naj bodo kovinski oziroma sintetični,
– obstoječi peskovnik se delno odstrani,
– enoto je možno opremiti z parkovno opremo, kot so klopi, mize, pergole, ute, nadstrešnice, pa tudi fontane ali samo vodovodni priključek, parkovne svetilke, koši za smeti ipd.,
– zazelenitev naj bo z avtohtono vegetacijo,
– površine namenjene za posamezne skupine, predvsem za otroke nižje starosti je priporočljivo ločiti z nizko ali srednje visoko zazelenitvijo.
V južnem delu obravnavane enote poleg objekta v Kregarjevi, je možno urediti ograjeno igrišče za potrebe otroškega vrtca.
67. člen
Zelene površine se uredijo v parkovnem slogu.
Območje, ki meji na Cesto svobode se intenzivno zazeleni z nizkim in visokim rastlinjem oziroma drevjem.
68. člen
Na mestih, kjer so predvideni, se zasadijo drevoredi z avtohtonim drevjem – listavci. Drevoredi z iglavci na območju ZN niso dovoljeni (razen za živo mejo).
69. člen
Oglasne table, stolpi, panoji in podobno se lahko postavljajo na mestih, ki jih za to določi občinski organ pristojen za prostorsko planiranje.
Komunalno urejanje
70. člen
Stanovanjske oziroma poslovne objekte je možno graditi le na parcelah, na katerih je zagotovljena minimalna komunalna oskrba, ki obsega možnost dostopa, oskrbo s pitno vodo in električno energijo ter odvajanje odpadnih voda v kanalizacijsko omrežje.
71. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno prometno, komunalno in energetsko omrežje.
Priključitev se izvede s podzemnimi vodi. Nadzemni vodi niso dovoljeni.
72. člen
Možna so vsa dela vzdrževanja, obnove in rekonstrukcije v sklopu obstoječe infrastrukturne napeljave.
Za realizacijo predvidenih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih napeljav, se izdelajo posebni načrti.
73. člen
V primeru plinifikacije območja se za plinovod izdela lokacijski načrt.
74. člen
Za posege, ki tangirajo javno infrastrukturo, je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti soglasje upravljalca.
VODOVOD
75. člen
Obravnavano območje je priključeno na mestni vodovod, kateri se oskrbuje z vodo iz centralnega zajetja Glogov Brod.
Prikaz vodovodnega omrežja je v grafičnem delu.
76. člen
Predvideni objekti ob Bizeljski cesti se priključijo na obstoječi vodovod. Za realizacijo predvidenih napeljav se predhodno določi potrebna kapaciteta omrežja na osnovi analize predvidenih potreb.
HIDRANTNO OMREŽJE
77. člen
Za zagotovitev protipožarne vode se poleg obstoječih zgradijo novi podzemni ali nadzemni hidranti za oskrbo celotne površine soseske.
Obstoječem hidrantnem omrežju je treba preveriti delovanje ter ga je po potrebi obnoviti, rekonstruirati ali popraviti, da se dovede v uporabno stanje, v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
KANALIZACIJSKO OMREŽJE
78. člen
Na območju zazidalnega načrta je možna graditev nove ali rekonstrukcija, obnova in vzdrževanje obstoječe mešane kanalizacije.
Odpadne vode morajo biti speljane v čistilno napravo.
79. člen
Za izgradnjo nove kanalizacije se izdela poseben projekt.
80. člen
Vsi uporabniki morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje.
81. člen
Obcestne in druge jarke za odvod meteornih voda je možno zasuti. Odvodnjavanje se reši s polaganjem cevi s soglasjem upravljalca in občine.
V Murnovi ulici je predviden razbremenilni kanalizacijski vod 80 za razbremenitev Kregarjeve ulice. Dimenzije se po potrebi spremenijo.
ODPADKI
82. člen
Za družinske hiše se zbiranje odpadkov vrši individualno, s tipiziranimi zabojniki, lociranimi na zasebnih parcelah.
Pri zunanji ureditvi je treba predvideti primeren prostor za postavitev zabojnikov.
83. člen
Za večstanovanjske bloke je organizirano skupno zbiranje v zabojnike, na za to, določenih mestih.
84. člen
Na obravnavanem območju je predvideno ločeno zbiranje odpadkov.
V ta namen se uredijo ekološki otoki z možnostjo dovoza za komunalna vozila. Lokacije ekoloških otokov so določene v grafičnem delu, pred izvedbo pa se za vsako posamezno lokacijo izdela izris iz PIN.
ENERGETSKO UREJANJE
85. člen
Na območju ZN je možna gradnja novih ter vzdrževanje, obnova in rekonstrukcija obstoječih električnih vodov.
86. člen
Elektrifikacija novih objektov se izvaja izključno z zemeljskim kablom v sklopu obstoječih transformatorskih postaj.
87. člen
Obstoječe nadzemne nizkonapetostne vode se nadomesti s zemeljskim kablovodom po nadomestnih trasah, v soglasju s tangiranimi lastniki parcel.
Električni nizkonapetostni kabelski vodi, katerih trase niso vrisane v grafičnem delu, se vodijo praviloma po javnih površinah, in ob parcelnih mejah.
88. člen
Obstoječe in predvidene nadzemne daljnovode je treba kablirati v za to določeni koridor, katerega širina se zmanjša na 15 m, (glej grafični del).
Po končanem kabliranju se na delu tega terena uredijo zunanje površine za potrebe otroškega vrtca, za katere se, pred izdajo lokacijskega dovoljenja izdela idejni projekt, ki ga potrdi občinski organ pristojen za prostorsko načrtovanje.
JAVNA RAZSVETLJAVA
89. člen
Javna razsvetljava se izvede ob voznih površinah in ob poteh za pešce.
Izvede se kot ulična in parkovna s prosto stoječimi svetilkami.
TELEKOMUNIKACIJSKO UREJANJE
90. člen
Na območju ZN je možna gradnja novih ter vzdrževanje, obnova in rekonstrukcija obstoječh vodov.
91. člen
Za telekomunikacijsko napeljavo predvidenih objektov ob Bizeljski cesti se izdela poseben projekt.
92. člen
Novi telekomunikacijski vodi se v celoti izvedejo v kabelski kanalizaciji.
93. člen
Telefonski vodi, katerih trase niso predvidene v grafičnem delu, se praviloma vodijo po javnih površinah in ob parcelnih mejah.
94. člen
Za večstanovanjske objekte, ki se bodo priključili na kabelsko telekomunikacijsko omrežje, se dovoli postavitev največ ene satelitske ali klasične (skupinske) antene.
TOLERANCE
95. člen
Dovoljena so odstopanja pri pogojih za horizontalne gabarite do 10% od predvidenih, vendar ne smejo predstavljati večjih sprememb glede na koncept pozidave in pogojev za urejanje okolja, ki so predpisani s tem odlokom ter zakoni, predpisi, pravilniki in navodili, ki se nanašajo na varovanje okolja.
ETAPNOST GRADNJE
96. člen
V enotah a1 in c3 je pred začetkom urejanja dokumentacije izvesti preparcelacijo.
97. člen
Površine, ki so predvidene za gradnjo sicer pa še niso pozidane, se lahko začasno uporabljajo kot parkirne ali dovozne površine.
98. člen
Pred izdajo lokacijskega dovoljenja mora biti rešen dostop oziroma dovoz na parcelo ter zagotovljena minimalna komunalna in energetska opremljenost parcele.
99. člen
Možna je fazna gradnja objektov osnovne namembnosti in infrastrukturnih objektov. Faze se določijo v izrisu iz PIN.
OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZN
100. člen
Pri posegih na območju ZN je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
101. člen
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
POSEBNE DOLOČBE
102. člen
Za vse gradnje na območju tega ZN mora biti izdelan izris. V njemu se določijo podrobnejši pogoji za gradnjo in zunanjo ureditev.
Izris mora upoštevati vse pogoje, ki so določeni s tem odlokom. Na izris iz PIN, si mora investitor, pred izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, pridobiti soglasje občinskega pristojnega organa za urejanje prostora.
Za spremembe namembnosti objektov v obrtniške, podjetniške in podobne dejavnosti je potrebno pridobiti soglasje sosedov mejašev in krajevne skupnosti.
Za posege, ki niso identični z odlokom, je ponovno potrebno pridobiti soglasja tangiranih soglasodajalcev.
103. člen
Za vse posege v območju elektro koridorja, ki se ukinja in za posege v koridorju (enota b4, Elektro in elektro koridor) je potrebno pridobiti posebno soglasje pristojnih služb Elektra Slovenije.
104. člen
Pri posegih na obravnavanem območju je poleg tega odloka, treba upoštevati statut občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99 in 86/99); odlok o urejanju in varstvu okolja v Občini Brežice (Uradni list SRS, št. 2/85, 40/87 in 15/89); odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in meteornih voda na območju Občine Brežice (Uradni list SRS, št. 25/88); odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju Občine Brežice (Uradni list RS, 3/93) in odlok o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, 39/86, Uradni list RS, št. 65/95, 24/97 in 71/97), če niso v nasprotju z določili tega odloka.
KONČNE DOLOČBE
105. člen
Novelacija ZN Trnje je stalno na vpogled zainteresiranim pri Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice, ki je pristojen za razlago določil in preverjanje odstopanj.
106. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
107. člen
Z veljavnostjo tega odloka prenehajo za območje novelacije veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske Zakot-Trnje (Uradni list SRS, št. 42/72), odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske Zakot-Trnje (Uradni list SRS, št. 22/73), odlok o novelaciji zazidalnega načrta za Trnje (Uradni list SRS, št. 17/80) odlok o dopolnitvi odlokov o sprejetju zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Trnje-Zakot (Uradni list SRS, št. 39/86), odlok o dopolnitvi dela ZN Trnje (Elektro, Škof) v Brežicah (Uradni list RS, št. 57/97) in odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Trnje (jug) Brežice (Uradni list RS, št. 79/97).
108. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352–56/97-2
Brežice, dne 15. maja 2000.
Župan
Občine Brežice
Vladislav Deržič l. r.
